V razgovorih z deležniki zaznavam ravnanja, ki jih je mogoče opredeliti kot nedovoljena in jih navaja tudi zakon in druge prakse, ki jih zakon ne opredeljuje, vendar jih lahko označimo kot nepoštene. Z namenom osveščanja jih bom opisal v prispevkih na spletni strani.
Izkoriščanje nevednosti kupcev pri naročanju blaga
Kot sem v različnih razgovorih dobil namig, se v nekaterih primerih dobave, dogajajo »zanimive« prakse, ki jih sicer ni mogoče opredeliti kot nedovoljene na podlagi zakona, so pa milo rečeno sporne.
Posamezniki opisujejo primer, ko se na primer na javni razpis na določenem sklopu prijavijo dobavitelji, ki za določen artikel ponudijo izjemno nizko ceno, ki je znatno pod tržno ali nabavno ceno, kot sicer velja za tak artikel. Zaradi tega je po ponderiranju elementov ponudbe označena kot najugodnejša. Kasneje se v postopku dobave zgodi, da kljub naročilu tovrstnega izdelka ni mogoče dobaviti. Kupec bi se seveda zaradi tega lahko odločil za prekinitev pogodbe, vendar tega ne stori, saj bi moral ponoviti vse postopke in s tem bi ogrozil tudi siceršnje dobave. Na ta način naroča izdelke, za katere so drugi dobavitelji ponudili nižje cene in so lahko dražji tudi od lokalnih dobaviteljev.
Med temi je tudi primer prodaje živila »mladi krompir«. Dobavitelj kupcu vedno dostavi le mladi krompir, ki je na primer 5x in več dražji od »navadnega krompirja«, ki ga je dobavitelj vključil v ponudbo na javnem razpisu in ne dobavlja krompirja, za katerega je navedel bistveno nižjo ceno.
Tržni redi, ki sicer zakonsko urejajo področje trženja zelenjave in poljščini ne ločuje med »mladim /zgodnjim« in »poznim« krompirjem. Ranost in namen uporabe je določena s sorto, zato obstaja ta delitev v praksi. V Sloveniji je mogoče »zgodnji krompir« napovedati v zbirni vlogi za ukrepe kmetijske politike, torej bi bilo mogoče dati v ponudbo zgolj v Sloveniji pridelanega, z dovolj jasno časovno opredelitvijo. Sporno pa je tako deklarirati »mladi« krompir, ki ga pridelujejo v tretjih državah, saj tega EU zakonodaja ne omogoča. Kupci morajo v tem primeru jasno zahtevati dobavo krompirja po ceni kot je določena v ponudbi in v primerih »izmikanja« uveljavljati pogodbeno kazen zaradi ne dobave. Seveda pa mora biti celoten sistem pri kupcu (npr. javnem zavodu) naravnan tako, da tovrstne zlorabe dobaviteljev tudi zazna.
Do podobnih situacij bi lahko prišlo pri večini artiklov, ki nastopajo kot »mladi«, »prvi«, »zgodnji«, ki se običajno uporabljajo pri prodajah na tržnicah, ki pa je nekaj povsem drugega kot redna dobava velikih količin, na primer v javne zavode preko celega leta.
Opomba:
Informacija je namenjena seznanitvi zainteresiranim, o aktivnostih varuha. Stališča v zapisu so izključno mnenje varuha.
Branko Ravnik
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
Comments