Raziskava strukture moči med deležniki v verigi preskrbe s hrano - Komentar in priporočila varuha

Updated: Jan 11




Komentarji in priporočila izhajajo na podlagi informacij in rezultatov raziskave in zajemajo vse deležnike v verigi preskrbe s hrano, vključno s potrošniki.


Iz raziskave je razvidno, da pridelovalci predvsem na področju perutnine in drobnice smatrajo, da je ta pridelava manjša, kot pa je potencialna prodaja teh proizvodov. Potencial se pravzaprav kaže v vseh panogah, saj najmanj četrtina vprašanih na vseh področjih ugotavlja, da pridelajo manj, kot bi lahko prodali. V večini primerov sicer pridelovalci ocenjujejo, da je obseg pridelave tolikšen, da je proizvode mogoče prodati, le v primerih govejega mesa, lesa, poljedelstva in vina, kjer kar velik delež pridelovalcev pridela več teh proizvodov, kot pa jih lahko proda.


Pridelovalci želijo trend, da se njihova prodaja poveča zlasti manjšim, lokalnim trgovinam, restavracijam in turističnim obratom pa tudi neposredno končnim potrošnikom.

V zvezi s tem pa potrošnik ocenjuje, da je na trgovinskih policah premalo slovenskega sezonskega sadja in zelenjave, mesa in mesnih izdelkov.

Zanimivo je zadovoljstvo z odkupnimi cenami pri tem. Najmanj so pridelovalci zadovoljni z odkupnimi cenami pri kmetijskih zadrugah, najbolj pa z javnimi zavodi. Kot varuh predpostavljam, da je to povezano tudi z nedovoljenimi ravnanji, kjer je možnost le- teh pri sistemu javnega naročanja manjša.


Drugače je pri kmetijskih zadrugah. Iz raziskave Indeksa poštenih praks, opravljene leta 2019, je razvidno, da zadrugam v vlogi dobavitelja (živilskopredelovalni industriji in trgovinam) največji problem predstavljajo plačila po roku, prekinitve naročil brez obvestil in tudi zaračunavanje promocij. Vpliv nepoštenih praks preko slabih odkupnih cen tako občutijo tudi pridelovalci. Kmetijske zadruge nastopajo predvsem kot vmesni člen med pridelovalcem in njihovim kupcem. Pri tem pa se ne čuti njihova vloga kot povezovalca med pridelovalci, ki pa bi morala biti dosti bolj izražena. Pridelovalci imajo celo različne poglede na to, kdo naj bi imel vlogo poslovnega povezovanja med njimi.

Iz raziskave je razvidno, da vpliva na razvoj kmetij (pridelovalcev) več dejavnikov, med drugim tudi dejavniki, ki so razlog za nedovoljena ravnanja, kot so:

  • zamude pri plačilih; predvsem večji kupci pogosto ne upoštevajo plačilnih rokov in zamujajo s plačili in

  • prodaja po nižjih cenah zaradi strahu zaradi prekinitev pogodb in zato je pridelovalec prisiljen prodajati po nižjih cenah.

Percepcija cen s strani potrošnika. Cene domačih prehranskih izdelkov direktno pri pridelovalcih, kmetijskih zadrugah in tudi v prodajalnah predelovalcev se vsaj polovici vprašanih zdijo primerljive ali nižje cenam izdelkov tujega porekla, medtem ko v trgovinah več kot polovica potrošnikov domače pridelke percipira dražje od tujih. Po drugi strani pa so npr. pridelovalci veliko bolj zadovoljni s cenami, po katerih prodajajo direktno potrošnikom, kot s cenami, po katerih prodajajo trgovini. Še ena vrzel, ki lahko nakazuje na nedovoljena ravnanja pri vmesnih členih verige preskrbe s hrano.



PRIPOROČILO: Gre za nedovoljena ravnanja, ki jih je potrebno prijaviti varuhu odnosov v verigi preskrbe s hrano ali Agenciji za varstvo konkurence. Edino odkrivanje in prijava konkretnih primerov nedovoljenih ravnanj bo zmanjšala število nedovoljenih ravnanj. Pri tem pa je vzpostavljen način zagotavljanja anonimnosti.



Velik problem pri pridelovalcih je povezovanje. V raziskavi ugotavljamo, da kljub temu, da skoraj 70 % pridelovalcev meni, da je povezovanje med njimi pomembno, se jih povezuje le polovica. Razlogov za povezovanje je veliko, med njimi so izpostavljeni ekonomičnost (skupna nabava, lažja prodaja, skupno določanje cen kar vse pripomore k zmanjševanju nedovoljenih ravnanj). Razlogi proti povezovanju pa izhajajo iz majhnosti, slabih izkušenj v preteklosti, nezainteresiranosti in nezaupanja, tudi mogoča nedovoljena ravnanja. Pridelovalci v veliki meri poročajo, da se soočajo z izzivi, kot so shranjevanje v primeru večjih količin pridelkov, nihanje povpraševanja in pomanjkanje izkušenj s trženjem, kjer bi od izziva do rešitev prav gotovo pripomoglo povezovanje med njimi in deljenje dobrih praks, kot izpostavljajo tisti, ki se že zdaj povezujejo.


PRIPOROČILO: Potreba po uvajanju in izpostavljanju dobrih praks povezovanja med pridelovalci. Za povezovanje so odgovorni posamezni členi v verigi. Zbornica, ministrstvo in druge državne službe pa so pri tem pomembne z vidika ustvarjanja primernega okolja za izvajanje trženja in potrebnih izobraževanj ter usposabljanj.




Tudi ta raziskava, tako kot številne druge, je pokazala, da potrošnik najbolj zaupa slovenskemu kmetu. Tudi zaupanje v slovensko predelovalno industrijo in kmetijske zadruge je dokaj veliko. In to zaupanje je precej večje, kot je zaupanje v trgovino. Zakaj je zaupanje v predelovalno industrijo višje, ko gre za trgovino? V lanski raziskavi o prisotnosti nepoštenih praks se je izkazalo, da je med predelovalci indeks nedovoljenih ravnanj višji, torej slabši, ko nastopajo v vlogi dobavitelja kot takrat, ko nastopajo v vlogi kupca. Kar pomeni, da so več nedovoljenih ravnanj deležni s strani trgovine. Izsledki tokratne raziskave kažejo, da potrošniki pri nakupu živil dajejo prednost priznanim slovenskim blagovnim znamkam pred trgovinskimi in tujimi blagovnimi znamkami, kar daje moč tako pridelovalcu kot tudi slovenski predelovalni industriji, prvič z vidika podpiranja domače proizvodnje in drugič s preferiranjem nakupa kakovostnih pridelkov lokalnega oz. slovenskega porekla. Zaupanje v varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano pa je tudi večje kot zaupanje v samo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.



PRIPOROČILO: Zaupanje se gradi z dobrimi praksami, dobrim poslovnim in medsebojnim sodelovanjem. Visoka stopnja zaupanja močno zmanjšuje riziko izvajanja nedovoljenih ravnanj. Potrebno je ustvariti podporno okolje za izobraževanja preko primerov dobrih praks in na ta način graditi zaupanje med vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano, vključno s potrošniki.



Predelovalna industrija se v verigi preskrbe s hrano pojavlja v dveh vlogah: kot kupec proizvodov od pridelovalcev oz. kmetijskih zadrug in kot dobavitelj proizvodov trgovini. S svojimi prodajalnami ter vse bolj razširjeno spletno prodajo končnim potrošnikom prevzemajo tudi vlogo trgovca. Nezanemarljiv delež potrošnikov, kot kaže raziskava, namreč kupuje tudi direktno pri predelovalcih. Predelovalni sektor ima v verigi preskrbe s hrano relativno močan vpliv.


Na podlagi raziskave lahko ugotovimo, da imata v prehranski verigo največjo moč in vpliv na delovanje same verige predvsem trgovina in predelovalna industrija. Pozitivni indeks njune moči napram ostalim deležnikom izhaja iz več razlogov:

  • njihova boljša medsebojna povezanost,

  • močan ekonomski vpliv in učinek v verigi,

  • vpliv dejavnika znatne tržne moči, ki izhaja iz njihovega obsega poslovanja; tega učinka med ostalimi deležniki ni,

  • pomemben vpliv ima tudi njihov položaj v prehranski verigi, saj se v njej pojavljajo kot kupci in kot dobavitelji.

Večanje indeksa moči ima vpliv tudi na pojavljanje nedovoljenih ravnanj. Večji, kot je indeks moči, večja je možnost izvajanja nedovoljenih ravnanj.


To se je pokazalo tudi v raziskavi nedovoljenih ravnanj (2019), kjer se je izkazalo, da je vrednost indeksa nedovoljenih ravnanj najnižja prav med pridelovalci in potem raste po verigi navzgor. Na nevtralni indeks moči (0) pri kmetijskih zadrugah vplivajo potrošniki, saj razumejo kmetijske zadruge kot pridelovalce, od katerih kupujejo domače, lokalne proizvode, pridelovalci pa vidijo kmetijske zadruge kot kupca njihovih proizvodov, praviloma po nizkih cenah. Iz raziskave je namreč razbrati, da je nezadovoljstvo kmetov do zadrug veliko. Rezultat je odraz stanja v verigi med pridelovalcem in kupcem zadrugo, v primerjavi z ostalimi kupci pridelovalec sodeluje tudi na dobavni strani in tudi to vpliva na mnenje kmetov do cenovne politike zadrug. Dokaj visoka je tudi stopnja nezaupanja. Tako jim pripisujejo določen vpliv oz. moč, ki je razvidna tudi pri indeksu moči.


Negativni indeks moči imata samo pridelovalec in potrošnik. Velika razlika v indeksu med njima izhaja predvsem iz tega, ker je potrošnik lažje in hitreje prilagodljiv nastalim razmeram na trgu in ni tako izpostavljen nedovoljenim ravnanjem kot pridelovalec.


A potrošniki še vedno v glavnem ne prepoznavajo potencialne moči, ki jim jo prinaša možnost izbire, pridelovalec pa je težje prilagodljiv, praviloma majhen oz. nepovezan, pogosto nevešč sodobnih tržnih pristopov, predvsem pa se premalo zaveda svoje moči, zato svoje proizvode prodaja tudi po nizkih cenah, tudi tako, da je izpostavljen nedovoljenim ravnanjem njegovih kupcev.


PRIPOROČILO: Za večje ravnovesje v verigi preskrbe s hrano so pomembne aktivnosti vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano. V prvi vrsti se morata pridelovalec in potrošnik bolj zavedati svoje moči, ki jo imata kot prvi dobavitelj in končni kupec. Pri pridelovalcih je potrebno predvsem povezovanje na področjih pridelave in trženja, pri vseh pa povečanje zmožnosti skladiščenja, korektne odkupne cene, poštene prakse, izobraževanja preko primerov dobrih praks, s tem pa tudi zaupanje potrošnikov in zaupanje med vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano, vključno z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano in dobra dostopnost lokalno pridelane hrane.



Celotno poročilo lahko snamete tukaj (pdf) ali v spodnjem oknu.

Poročilo_Struktura_Moči_jesen2020
.pdf
Download PDF • 1.52MB


Igor Hrovatič Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

#izjavazajavnost #trgovskeverige #Preskrbashrano #Varuhodnosovvverigipreskrbeshrano #nepošteneposlovneprakse #kmetijstvo #proizvodnjahrane #dvigcen

#dvigovanjecen