23. 08. 2021 je v okviru sejma Agra potekal posvet o nepoštenih praksah v verigi preskrbe s hrano, ki so ga organizirali Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, javna agencija za varstvo konkurence in varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Na posvetu so bile predstavljene poglavitne novosti, ki jih uvaja zadnja sprememba zakona o kmetijstvu na področju nedovoljenih ravnanj, agencija je predstavila svoje delovanje, tudi svoje videnje vloge, ki ji jo nalaga zakon o kmetijstvu. Predstavila je prve ugotovitve raziskave nedovoljenih ravnanj na področju pridelave in prodaje sektorja sadja in zelenjave. Iz raziskave je razvidno, da so pridelovalci v verigi preskrbe s hrano najšibkejši člen ter da se nad njimi izvajajo tudi nedovoljena ravnanja, ki pa jih v veliki večini primerov ne priznajo kot nedovoljeno ravnanje (tudi to je pokazatelj šibkosti ). Raziskava bo objavljena na spletni strani agencije.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano je predstavil ugotovitve s katerimi se je srečal pri svojem delovanju. Te so predvsem:
Še vedno se pojavlja različno razumevanje deležnikov posameznih nedovoljenih ravnanj v zakonu za isto nedovoljeno ravnanje,
Poslovanje na podlagi sklenjenih pogodb, pogodbe vsebujejo zahtevane elemente, vendar iz vseh ni mogoče razbrati ali je sklenjena v obliki neto neto cene, oz. kakšna bo odkupna cena, vsebujejo tudi neke „pavšalne elemente“ ki vplivajo na samo ceno, ugotovljeno tudi nedovoljeno zaračunavanje kot je npr. stroški poslovanja kupca, zaračunavanje popusta zaradi plačila pred rokom zapadlosti,
Epidemija COVID 19 je značilno vplivala tudi na verigo preskrbe s hrano, povečanje cenovnih nesorazmerij,
situacija COVID 19 je še dodatno pokazala šibkost delovanja verige, samostojno nastopanje deležnikov brez ustreznega povezovanja v verigi. Veriga preskrbe s hrano kot da ni vzpostavljena. Obstajajo pa tudi dobri primeri odziva na epidemijo v delovanju verige (mlečni sektor).
Najšibkejši členi v verigi so dobavitelji – pridelovalci, kar se je v času krize še bolj odrazilo,
od pridelovalca do potrošnika znotraj verige je vzpostavljen ustrezen nadzor, slovenski potrošnik lahko zaupa slovenskim prehranskim proizvodom.
Manj konkretnih prijav nepoštenih praks zaradi bojazni prekinitve pogodbe s kupcem,
Povečan obisk spletne strani www.varuhverigehrane.si
Na podlagi ugotovitev so bila predstavljena naslednja priporočila varuha:
Vsa nedovoljena ravnanja, je potrebno prijaviti varuhu odnosov v verigi preskrbe s hrano ali Agenciji za varstvo konkurence. Edino odkrivanje in prijava konkretnih primerov nedovoljenih ravnanj bo zmanjšala število nedovoljenih ravnanj. Pri tem pa je vzpostavljen način zagotavljanja anonimnosti.
Močna potreba po uvajanju in izpostavljanju dobrih praks povezovanja med pridelovalci. Za povezovanje so odgovorni posamezni členi v verigi. Zbornice, ministrstvo in druge državne službe pa so pri tem pomembne z vidika ustvarjanja primernega okolja za izvajanje trženja in potrebnih izobraževanj ter usposabljanj.
Zaupanje se gradi z dobrimi praksami, dobrim poslovnim in medsebojnim sodelovanjem. Visoka stopnja zaupanja močno zmanjšuje riziko izvajanja nedovoljenih ravnanj.
Za večje ravnovesje v verigi preskrbe s hrano so pomembne aktivnosti vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano. V prvi vrsti se morata pridelovalec in potrošnik bolj zavedati svoje moči, ki jo imata kot prvi dobavitelj in končni kupec. Pri pridelovalcih je potrebno predvsem povezovanje na področjih pridelave in trženja, pri vseh pa povečanje zmožnosti skladiščenja, korektne odkupne cene, poštene prakse, izobraževanja preko primerov dobrih praks, s tem pa tudi zaupanje potrošnikov in zaupanje med vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano, vključno z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano ter dobra dostopnost lokalno pridelane hrane.
Podpore oz. spodbude, ki jih prejmejo deležniki od države bi morale spodbujati verigo preskrbe s hrano
Aktivirati in aktualizirati kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi
Igor Hrovatič Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
Comments