Predstavitev Varuha - Branko Ravnik
Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo o imenovanju Branka Ravnika za Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano (varuha) za obdobje petih let, in sicer od 15. maja 2024 do 14. maja 2029.
Pravna podlaga se nahaja v 61 e členu zakona o kmetijstvu. Samo delovanje varuha pa poleg zakona o kmetijstvu (61. d člen) določa tudi Uredba o delovanju in financiranju Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Branko Ravnik rojen 1961, je po izobrazbi univ. dipl inž kmetijstva, živinorejske smeri. Živi Bohinju, kjer je zaposlen na Turizmu Bohinj kot svetovalec za področje kmetijstva. Celotno profesionalno pot deluje na področju kmetijstva in podeželja. Pri svojem delu je pogosto, v posameznih obdobjih večino časa opravljal naloge, ki so povezane s področjem dela varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. V začetku kariere je bilo to sklepanje pogodb o vrsti in obsegu pogodbene pridelave in prireje ter njene organizacije, do vodenja organizacijske enote, ki je vključevala trgovinsko dejavnost kot tudi vodenje zadruge, z živilsko predelovalnim obratom.
V zasebnem podjetju, ki ga je vodil se ukvarjal z razvojem računalniških programskih rešitev za odkup kmetijskih pridelkov in vodenje knjigovodstva na kmetijah, kjer je skoraj desetletje pripravljal analize ekonomskega položaja kmetij na podlagi teh podatkov. Bil je nosilec priprave Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov in aktivno vodil usklajevanja glede vsebine poglavja posebnih zahtev za trženje v shemah Izbrana kakovost, ki so se pripravljale za potrditev. Do prenosa na mlado generacijo tudi upravljal družinsko kmetijo s prirejo mleka.
Večji del njegove poklicne poti je bil vezan na opravljanje različnih funkcij na področju kmetijstva, od vodenja Kmetijske svetovalne službe Slovenije, direktorata za kmetijstvo na MKGP, direktorata za okolje na MKO in direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V okviru delovanja v Evropskem ekonomsko socialnem odboru je bil poročevalec pri mnenju »Na poti k pravični verigi preskrbe s hrano«, trenutno je član »Stalne skupine za trajnostne prehranske sisteme«, v istem odboru. V zadnjem obdobju pa v svojem lokalnem območju spodbuja in usmerja vzpostavitev in razvoj lokalne prehranske verige.
Vizija prednostnih nalog in razvoja delovanja varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano v mandatnem obdobju.
Evropsko kmetijstvo, prehranski sistemi in agroživilska veriga kot celota so brez dvoma pred izjemnimi izzivi. V zadnjih nekaj letih potekajo številni procesi kot odgovor nanje, ki kažejo tudi, da gre za zapleten, kompleksen in občutljiv sistem, zato morajo biti temu primerne tudi rešitve. Evropski ekonomsko socialni odbor, institucija organizirane evropske civilne družbe je rešitev opredelil kot nujnost vzpostavitve trajnostnih prehranskih sistemov EU in v devetih točkah tudi predlagal ključne rešitve, med katerimi je tudi »Zagotavljanje poštenih cen in prepoved nepoštenih trgovinskih praks«.
Urejanje razmerij v agroživilski verigi, ki jih naslavlja v pomembnem delu tudi institut varuha, je torej pomemben del tega celovitega pristopa. Pri tem je pomembno ukrepanje na EU ravni, saj nacionalne rešitve same kot take v razmerah prostega pretoka blaga in storitev ne morejo biti dovolj učinkovite. Zato je bil sprejem Direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, zelo pomemben korak k urejanju razmerij, ki so ključna za dolgoročni obstoj trajnostnih prehranskih sistemov, ne glede na to, da je Slovenija z nacionalno zakonodajo to področje pričela urejati že prej.
Glede na to, da izhodišča za delovanje varuha dokaj natančno opredeljuje že Zakon o kmetijstvu in da je prvi varuh, dr. Jože Podgoršek, postavil jasna izhodišča in vizijo, ima začetek drugega desetletja delovanja te institucije jasne usmeritve. Po sprejetju novele Zakona o kmetijstvu v tem delu, so odpravljene tudi posamezne omejitve, ki so zmanjševale možnost učinkovitega ukrepanja v primerih nedovoljenih ravnanj v agroživilski verigi. Tudi splošno družbeno zavedanje o pomenu lokalne pridelave hrane in vzpostavljanju kratkih prehranskih verig se povečuje. To daje zagon številnim iniciativam in konkretnim projektom, ki pozitivno vplivajo na procese dolgoročne vzdržnosti prehranskih sistemov.
Nekatere ključne aktivnosti v podporo za vzpostavitev trajnostnih prehranskih sistemov:
Seznanitev z izkušnjami, stanjem in trendi na delovnem področju Varuha
V devetih letih delovanja, sta dosedanja Varuha nabrala številne izkušnje, pridobila znanja, veščine in vedenje, ki lahko pomagajo pri izvedbi posameznih aktivnosti, zato je izmenjava stališč z dosedanjima Varuhoma ena od začetnih nalog.
Pričakovanja posameznih deležnikov v verigi so izjemno pomembna za pripravo načina dela in pristop, zato je izmenjava informacij z vsemi deležniki v verigi na začetku dela, nujna. Podobno tudi izkušnje AVK na tem področju in mnenja akademskih strokovnjakov. Opravljene so bile številne analize, zbirajo se pomembni podatki s tega področja, ki lahko pokažejo nujno smer delovanja. Evropska komisija pripravlja prvo poročilo o učinkih uveljavitve Direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, ki bo pomembna informacija tudi pri delovanju in nadaljnjih aktivnostih varuha v Sloveniji.
Spodbujanje sodelovanja v verigi preskrbe s hrano
Zavedanje o nujnosti sodelovanja je predpogoj za delovanje agroživilske verige. Interesi med deležniki so različni, kot tudi njihova pričakovanja in ravnanja. Vedenje o razlikah in iskanje preseka skupnega interesa je mogoče udejanjiti skozi prostovoljne zaveze, kodeks ravnanja ali drugih oblik strinjanja. Aktivnosti v tem delu bodo namenjene rednemu srečevanju z deležniki v obliki pobude za udeležbe na sestankih upravnih organov institucij deležnikov v verigi vsaj enkrat letno in obravnavo predlogov za krepitev sodelovanja v agroživilski verigi. V praksi bolj ali manj uspešno delujejo različne sektorske verige in spodbujanje sodelovanja na tej ravni ter podaja pobud lahko prinesejo pozitivne rezultate.
Spremljanje nedovoljenih ravnanj
Spremljanje nedovoljenih ravnanj, ki jih natančno določa Zakon o kmetijstvu, na podlagi Direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi je eno temeljnih poslanstev varuha. Kljub zakonski opredelitvi dosedanja varuha ugotavljata, da še vedno prihaja do nedovoljenih ravnanj, na kar kažejo tudi prijave na Agencijo za varstvo konkurence. V letnih poročili varuha je za celotno obdobje delovanja zaznati manjše izboljšanje, kljub temu se ves čas poroča o domnevni prisotnosti vseh oblik nedovoljenih ravnanj.
Glede na to, da gre za zelo občutljive vsebine, je potrebno s pravim pristopom spodbuditi deležnike, ki so jih tovrstna dejanja prizadela, da o tem poročajo, na strani varuha pa dolžnost da to v skladu s svojo pristojnostjo in pooblastili učinkovito razišče in izvede ukrepe. Uporabljeni bodo mehanizmi anonimne prijave, zaupnih razgovorov z oškodovanci, spodbujanjem k prijavi tovrstnih dejanj in seznanjanjem o možnostih, postopkih, pravicah in drugih pomembnih informacijah vseh, ki se jih ali bi se jih to lahko dotikalo. Pomembne so tudi lastne aktivnosti varuha, ki s pregledi skladno s pristojnostmi lahko sam zaznava potencialne nepravilnosti. Aktivnosti v tem delu vključujejo tudi aktivno sodelovanje z Agencijo za varstvo konkurence in pripravo ter izvedbo prijav v primerih zaznave tovrstnih dejanj.
Spremljanje in promocija dobrih praks
Objavljanje primerov dobrih poslovnih praks na spletni strani varuha, je ena od osnovi nalog varuha. Predstavitve primerov dobrih praks praviloma spodbujajo druge k posnemanju in prenosu dobrih rešitev v svoje delovanje in poslovanje. S pozitivnimi zgledi je pogosto lažje spodbuditi deležnike k spremembi razmišljanja in ravnanja v pozitivni smeri. Menim, da je potrebno nadaljevati dobro prakso predstavljanja pozitivnih primerov praks. Aktivnosti bodo vključevale seznanjanje s primeri, rednim objavljanjem in predstavljanjem, razmisliti kaže tudi o vzpostavitvi natečaja za najboljše primere dobrih praks in podelitvijo priznanj za najboljše rešitve. V vsakoletnih poročilih so predstavljeni številni primeri, ki kažejo na to, da bi lahko tovrstna aktivnost bila dobro sprejeta. Najpogostejši so primeri spodbujanja lokalnega povezovanja deležnikov in dogovorov, ki krepijo dolgoročno naravnanost poslovnih povezav. V ta sklop nalog sodijo tudi aktivnosti ozaveščanja potrošnikov o pomenu krepitve kratkih preskrbnih verig, ki v največji meri odgovarjajo na izzive trajnostnega razvoja. Poleg povezav na različna gradiva, k temu prispevajo tudi okrogle mize in sodelovanje na posvetih in različnih dogodkih s tega področja.
Priprava relevantnih analiz, raziskav in strokovnih poročil
V dosedanjem delovanju varuha je bilo izvedenih več analiz povezanih z delovnim področjem. Nekatere od njih bi kazalo ponoviti in ponovno pridobiti podatke, da se ugotovi trende na določenem področju. Skupaj s strokovnjaki pa se je potrebno dogovoriti kako podatke, ki se zbirajo na različnih nivojih ustrezno obdelati za relevantne analize. Posebno pozornost bo potrebno nameniti strukturi dohodka v agroživilski verigi in cenovnim razmerjem.
Sodelovanje na mednarodnem področju
Učinkovitega reševanja težav v agroživilski verigi in skrbi za najšibkejše v njej ni mogoče izvajati le na nacionalni ravni. Potrebne so usklajene aktivnosti znotraj EU, kot tudi na področju mednarodne trgovine. Glede na to, da večino tokov obvladujejo multinacionalke in da so kmetijski in živilski proizvodi v vse večji meri predmet špekulativnega trgovanja, so ukrepi za zagotavljanje trajnostnih prehranskih sistemov na evropski ravni nujni.
V okviru nalog na tem področju je pomembno sodelovanje z Evropsko komisijo, člani evropskega parlamenta, organizacijami civilne družbe in varuhi drugih držav članic EU. Vključuje pripravo in predstavitev mnenj ob sprejemanju usmeritev pri kreiranju politik na tem, področju. Nadaljevati kaže tudi sodelovanje z varuhi drugih držav na posameznih dogodkih in sodelovanje pri aktivnostih za spodbujanje trajnostnih prehranskih sistemov.
Podajanje pobud za spremembo ali prilagoditev zakonodaje
Ugotovitve pri seznanjanju s stanjem na terenu in v primerih, ko se ugotovi nezmožnost ukrepanja zaradi omejitev zakonodaje, je naloga Varuha, da na to opozori in predlaga rešitve. Pričakujemo lahko tudi aktivnosti Evropske komisije na zakonodajnem področju v naslednjem obdobju, kjer se varuh lahko aktivno vključi v razpravo.
Sodelovanje z javnostjo
Pomembno je stalno odzivanje na aktualne razmere in seznanjanje javnosti z aktivnostmi varuha, ter opozarjanjem na ugotovitve, ki slabijo moč posameznih deležnikov v verigi na eni strani in poudarjanjem dobrih rešitev na drugi strani. Aktivnosti na tem področju so priprava in objava izjav varuha, sklic novinarske konference, organizacija posveta na sejmu Agra.
Posodobitev spletnih strani z vsemi gradivi na enem mestu
Med tehničnimi opravili kaže izpostaviti potrebo po vsebinski prenovi spletne strani Varuha. Pomembno je, da so na enem mestu pregledno zbrani vsi dokumenti z delovnega področja Varuha, poročila o delovanju in informacije o aktivnostih in stališčih.
Poslanstvo
Močno verjamem v to, da bi morala v Sloveniji preskrba s hrano temeljiti na lokalni preskrbi s kmetijskimi pridelki in živilskimi proizvodi in šele v drugem koraku od drugod. To je mogoče doseči samo s celovito prehransko politiko. Država ima pri tem lahko pomembno vlogo saj z razvojnimi politikami in zakonodajnim okvirom pomaga usmerjati in spodbujati procese. Ključno vlogo imajo seveda deležniki v agroživilski verigi od kmeta, kmetijskih zadrug, živilsko predelovalne industrije, trgovine, obratov javne prehrane in končnih potrošnikov. Danes vemo kaj pomeni trajnostno upravljanje verige in sistemov znotraj njih, udejanjanje je proces, ki rabi močno zavezo in odgovorno izvajanje. Kot varuh bom v okviru svojih pristojnosti in možnosti ta proces v največji možni meri spodbujal.
Predstavitev Varuha - Igor Hrovatič, univ. dipl. ing. kmetijstva, 2018-2023
Vlada RS je na predlog ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v soglasju z ministrom za gospodarstvo in tehnološki razvoj potrdila novega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano na svoji redni seji 20. 12. 2018. Pravna podlaga se nahaja v 61 e členu zakona o kmetijstvu. Samo delovanje varuha pa poleg zakona o kmetijstvu (61. d člen) določa tudi Uredba o delovanju in financiranju varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano je Igor Hrovatič, ki se bo podrobneje predstavil na novinarski konferenci 22.1.2019. Prav tako bo predstavljen njegov program in vizija.
Igor Hrovatič, univ. dipl. ing. kmetijstva prihaja iz Novega mesta. Celotno svojo profesionalno pot deluje na področju kmetijstva in podeželja. Dobro pozna sisteme tako na lokalnem nivoju, na nacionalnem in evropskem nivoju. Opravljal je odgovorne naloge v lokalni skupnosti, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, bil je eden od nosilcev priprave predpristopne pomoči EU- SAPARD na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Sodeloval je pri ustanovitvi zelenjavne verige in se tako spoznal tudi z odnosi deležnikov v tej verigi, njihovem položaju in spoznal težave in izzive, s katerimi so se srečevali deležniki. Veliko teh izzivov je aktualnih še danes. Ravno odnosi v zelenjavni verigi in odnosi v žitni verigi so narekovali potrebo po pripravi dogovora deležnikov v prehranski verigi. Kot strokovni sodelavec je sodeloval pri pripravi Kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. V obdobju 2010 do 2015 je bil član Evropskega ekonomsko socialnega odbora (EESO) kot predstavnik kmetijstva iz Slovenije. Deloval je v skupini različnih interesov, kjer so poleg kmetijstva zastopani tudi okolje, trgovina, izobraževanje, nevladne organizacije in še nekatera druga področja. Usklajevanje med različnimi interesi pa je ena od glavnih značilnosti delovanja odbora.
Predstavitev Varuha - Dr. Jože Podgoršek, 2015 - 2018
Dr. Jože Podgoršek je po izobrazbi doktor agronomskih znanosti, zaposlen na zavodu Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma. Svojo poklicno pot je pričel v gospodarskem sektorju, kjer je intenzivno spoznal področje pridelave zelenjave in tudi sektor zelenjadarstva v Sloveniji. V letih dela v podjetju Zeleni hit d.o.o. od leta 1997 do 2004 je skupaj s sodelavci razvijal pridelavo zelenjave in vnašal nove tehnološke rešitve do slovenskih zelenjadarskih kmetij.
V nadaljevanju poklicne poti se je leta 2004 zaposlil na zavodu Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma (nekdaj Kmetijska šola Grm), kjer je spoznal tudi delovanje javnega sektorja. Na šoli je v tem obdobju vodil skupino za prenovo izobraževalnih programov na področju kmetijstva, sodeloval pri ustanovitvi in kasneje vodil Medpodjetniški izobraževalni center Grm, sodeloval pri ustanovitvi in še vedno vodi Razvojno raziskovalni inštitut, vodil delovno skupino za pripravo vsebinskih izhodišč za ustanovitev Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, na kateri trenutno opravlja tudi delo dekana.
Rodil se je 17.3.1974 kot četrti otrok tradicionalne kmečke družine in je tudi odraščal na domači kmetiji. Glede na prirojen občutek za kmetijstvo in za delo z zemljo je svojo izobrazbeno pot pričel na Srednji kmetijski šoli Grm in študij nadaljeval na Biotehniški fakulteti, kjer je po diplomi študij nadaljeval in doktoriral s področja agrarne ekonomike. Na domači kmetiji je od generacijskega prevzema dalje prideloval zelenjavo za trg in z njo v zadnjih letih oskrboval vse tri največje trgovske verige v Sloveniji. Ob prevzemu funkcije varuha je zaradi zavedajočega se konflikta interesov tržno pridelavo zelenjave prepustil tretji osebi in se do poteka mandata s tem ne ukvarja.
Ustanovitelji, organiziranost
Prvega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano je imenovala Vlada na predlog Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana in Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, g. Zdravka Počivalška imenovala Vlada RS za obdobje 5 let s pričetkom mandata 1.3.2015.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ima skladno z Uredbo zagotovljeno tehnično pomoč za svoje delovanje v okviru osebja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.