SPOROČILO ZA MEDIJE
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano sem imel v torek, 23.6.2015 tiskovno konferenco, na kateri sem predstavil svoje dosedanje delo od imenovanja za Varuha 1.3.2015 do danes. Uvodoma želim poudariti, da sem v teh slabih štirih mesecih spoznal verigo preskrbe s hrano v Sloveniji in glede na pozitivne izkušnje trdim, da bo ta veriga z leti še močnejša. Največja vrednost verige preskrbe s hrano so ljudje, saj so praviloma pravi ljudje na pravih mestih z vizijo razvoja in medsebojnega sodelovanja z vsemi deležniki v verigi.
V času od imenovanja sem se srečal praktično z vsemi najpomembnejšimi deležniki v verigi preskrbe s hrano. V imenu Varuha sem sodeloval na sledečih aktivnosti:
10. in 11.3.2015: Posvet zadružne zveze Slovenije, Portorož;
2.4.2015: sodelovanje na Odboru za spremljanje kodeksa;
2.4.2015: predstavitev Varuha na seji UO Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
7.4.2015: sodelovanje na celodnevni promociji zdrave hrane ob svetovnem dnevu zdravja;
14.4.2015: aktivna udeležba na Zelenjadarskem posvetu v Renkovcih in predstavitev Varuha;
12.5.2015: predstavitev dela in vizije Varuha na UO GIZ mesnine;
15.5.2015: predstavitev dela in vizije Varuha konzorciju Biotehniških šol, oblikovanje predlogov za dopolnitev osnutka ZJN-3;
22.5.2015: predstavitev dela in vizije Varuha na posvetu Mreženje na podeželju v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije;
30.5.2015: sodelovanje na prireditvi za promocijo lokalne hrane v organizaciji Studia 12;
3.6.2015: udeležba na 15. Vrhu kmetijskih in živilskih podjetij;
4.6.2015: predstavitev dela in vizije Varuha na razširjeni seji UO Trgovinske zbornice Slovenije,
12.6.2015: udeležba na posvetu »Lokalno mesto – tradicija in kakovost«, Jable.
V tem obdobju sem imel sestanke v pisarni Varuha na MKGP v predvidenih torkovih terminih, in sicer sem v tem času opravljal sledeče naloge in obveznosti:
3.3.2015: tiskovna konferenca na MKGP in predstavitev Varuha, prvi uradni dan dela v pisarni Varuha;
17.3.2015: delo v pisarni Varuha na MKGP, razgovori z agrarnimi ekonomisti, pričetek dela na CGP in spletni strani, prvi individualni sestanki z deležniki v prehranski verigi;
24.3.2015: prvo srečanje z vodstvom AVK-ja, razgovori z agrarnimi ekonomisti, prvo konkretno srečanje z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij na sedežu Varuha;
31.3.2015: nadaljevanje programa dela z agrarnimi ekonomisti v pisarni Varuha, analiza razmer v verigi preskrbe s hrano;
10.4.2015: nadaljevanje razgovorov z agrarnimi ekonomisti o spremljanju marž v verigi preskrbe s hrano;
21.4.2015: razgovori z deležniki v prehranski verigi v pisarni Varuha, analiza razmer poštenih in nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji;
28.4.2015: prvi razgovori s predstavniki trgovskih sistemov, analiza verige preskrbe s hrano v pisarni Varuha;
12.5.2015: nadaljevanje razgovorov s predstavniki trgovskih sistemov, analiza verige preskrbe s hrano v pisarni Varuha;
13.5.2015: oblikovanje strategije za preprečevanje nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano skupaj z vodstvom AVK v pisarni Varuha, delavnica na temo Zakona o javnem naročanju – osnutek ZJN-3;
19.5.2015: nadaljevanje razgovorov s predstavniki trgovskih sistemov, analiza verige preskrbe s hrano v pisarni Varuha;
19.5.2015: usklajevalni sestanek z vodstvom Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o preprečevanju poneverb porekla prehranskih izdelkov in pridelkov;
26.5.2015: razgovori z deležniki v verigi preskrbe s hrano, analiza razmer poštenih in nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji;
2.6.2015: razgovori z deležniki v prehranski verigi na terenu, analiza razmer poštenih in nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji;
9.6.2015: razgovori z deležniki v verigi preskrbe s hrano na terenu, analiza razmer poštenih in nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji;
16.6.2015: CGP in spletna stran, analiza razmer poštenih in nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji;
18.6.2015: sestanki z deležniki v verigi preskrbe s hrano na terenu.
Pri svojem delu opažam predvsem sledeča pozitivna dogajanja v verigi preskrbe s hrano:
intenzivna promocija slovenskih izdelkov v nekaterih trgovskih verigah:
Mercator: 100 % slovensko,
Spar: Slovenija, moja dežela,
Tuš: Spoštujmo, kar je naše, slovensko,
odlično sodelovanje s pridelovalci kmetijskih pridelkov in izdelkov:
KZ Krka Novo mesto in KZ Agraria Koper na področju zelenjave,
Eurosad in Mirosan na področju sadjarstva,
inovativni pristopi pri promociji mleka in mlečnih izdelkov v Mlekarni Planika in Mlekarni Celeia,
odlične poslovne navade nekaterih »diskontnih« trgovcev in poslovanje z bistveno nižjimi maržami, kot smo jih vajeni pri drugih deležnikih,
odlični primeri poslovanja z minimalno maržo pri posameznih akcijskih artiklih pri tradicionalnih veletrgovcih,
odlični primeri nekaterih poslovnih povezav trgovskih sistemov z dobavitelji.
Žal pa moram opozoriti tudi na precej razvito prakso nepoštenih odnosov, ki jih izvajajo deležniki na celotni verigi preskrbe s hrano s poudarkom na trgovskih sistemih. Pri nepoštenih praksah posebej izstopajo sledeče:
Zamujanje s plačili in plačilna nedisciplina (zamude tudi do 90 dni po valuti);
Pogodbena omejitev zaračunavanja zamudnih obresti v primeru zamude s plačili (60 % zakonske zamudne obrestne mere, časovno omejena pravica za zaračunavanje zamudnih obresti);
Vezana trgovina po nekonkurenčnih cenah (v primeru franšiz);
Omejevanje pravice do spremembe cen dobaviteljem: 60 dni;
Vračanje že dobavljenega in prejetega blaga – do 5 %;
Prenašanje marketinških aktivnosti na dobavitelje: do 5,4 %;
Nepoštena pogodbena kazen za neizdobave in zamude pri dobavi tudi zaradi višje sile (pogodbene kazni bistveno presegajo povzročeno škodo);
Ustno podane zahteve za spremembe cenikov – zahteve za znižanje dobavnih cen za vsaj 5 %;
Spreminjanje cenikov za nazaj – zahteve po dobropisih;
Logistični rabati – povečevanje na preko 10 %;
Rabati za prisotnost na policah – do 5 %;
Nespoštovanje neto neto cene (zaveza v Zakonu o kmetijstvu in v Kodeksu dobrih poslovnih praks):
Otvoritveni prispevek: 1 % od neto letnega prometa, mesečni obračun;
Rabat za kalo v višini od 4 do 8 % od neto nabavne vrednosti;
Superrabat 1 (3 % od neto letnega prometa) in superrabat 2 (1,2 % od neto letnega prometa);
Priporočen podpis pogodbe s podjetjem za transfer denarja – 0,5 do 0,8 % od ustvarjenega finančnega toka;
Nedogovorjeno predčasno plačevanje (pred valuto) in obračunavanje 1,5 do 2,5 % kasa sconta;
Dodatno zaračunavanje za prodajo terjatev (neplačanih računov).
V tem času sem preko intenzivnega dialoga preprečil vsaj dve nepošteni praksi, ki sta se pričeli izvajati v času po mojem imenovanju za »varuha«:
pritisk ene trgovske verige na dobavitelje sadja in zelenjave k podpisu aneksa k pogodbi za dodaten 1 % popust za promocijo slovenskega sadja in zelenjave;
pritisk ene trgovske verige za uveljavljanje nižjega nabavnega cenika za nazaj in zahteva po rabatih.
V razgovorih s trgovskimi verigami sem uspel dogovoriti sledečo dinamiko odpravljanja nepoštenih praks:
prehod na neto neto cene pri trgovski verigi, ki tega še ne uveljavlja, pri podpisu novih pogodb za leto 2016 (za sektor sadja in zelenjave ter vina), deloma pa že do konca leta 2015 (za sektor kruha in pekovskih izdelkov);
skrajševanje zamud pri plačilu zapadlih računov;
sistemsko odpravljanje zahtev po spremembi cen z veljavnostjo pred datumom dogovora (zahteve po dobropisih za pretekle dobave).
V nadaljevanju bom svojo pozornost intenzivno usmeril na nadaljevanje dialoga do izvajalcev nepoštenih praks in predvsem do pogojev, ki jih bodo razvijali novi lastniki prodanih podjetij do slovenskih dobaviteljev. Pri tem računam na odkritost in konkreten dialog tudi s strani kmetov, zadrug in predstavnikov živilskih in kmetijskih podjetij, ki jih prosim za sprotno obveščanje o kakršnih koli novih pritiskih nanje z nepoštenimi praksami.
S sistematičnim terenskim delom bom pridobival nove informacije o nepoštenih praksah pri vseh deležnikih v verigi preskrbe s hrano. Z neposrednim dialogom s kmeti, zadrugami, kmetijskimi in živilskimi podjetji in trgovskimi verigami bom pridobil nove informacije o poštenih in nepoštenih praksah. Poštene prakse bom tudi v nadaljevanju promoviral, nepoštene prakse pa preko neposrednega dialoga skladno z mojimi pristojnostmi preganjal. Tudi v nadaljevanju bom ohranjal intenziven dialog z Agencijo RS za varstvo konkurence in Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, s katerima se bom usklajeval o načinih preprečevanja nepoštenih praks. Glede na sum poneverb zlasti porekla mesa in mesnih izdelkov ter sadja in zelenjave bom o vseh prejetih sumih sproti obveščal pristojno inštitucijo in motiviral deležnike k poštenim praksam, ki bodo potrošnikom ponudile kvalitetne prehranske izdelke in ki bodo spoštovale Zakon o varstvu potrošnikov.
Ponovno prosim vse vas, ki pomembno vplivate na oblikovanje javnega mnenja, da po svojih močeh in na pošten način promovirate lokalno pridelano in predelano hrano s slovenskim poreklom. Kajti, če bodo slovenski potrošniki iskali slovenske prehranske izdelke v naših trgovinah, potem je tudi vprašanje lastništva podjetij v verigi preskrbe s hrano manj pomembno kot je to trenutno.
Za vašo pripravljenost za promocijo slovenske verige preskrbe s hrano se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem in se veselim ponovnega srečanja z vami.
dr. Jože Podgoršek
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano