Dr. Jože Podgoršek, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, sem imel v torek, 1.3.2016, tiskovno konferenco, na kateri sem predstavil svoje delo od imenovanja za Varuha (1.3.2015) do danes s poudarkom na oddanem letnem poročilu vladi in oddani prijavi sumov nedovoljenih ravnanj Javni agenciji RS za varstvo konkurence. Veriga preskrbe s hrano v Sloveniji je zelo raznolika in kaže nekatere značilnosti med posameznimi sektorji. Tako imamo sledeče tipe verige preskrbe s hrano:
1. kmetijsko gospodarstvo – trgovska veriga (značilno za svežo zelenjavo in sadje, krompir, vina), 2. kmetijsko gospodarstvo – zadruga – trgovska veriga (značilno za sveže sadje in zelenjavo, krompir), 3. kmetijsko gospodarstvo – živilsko predelovalno podjetje – trgovska veriga (značilno za sektor mesa), 4. kmetijsko gospodarstvo – zadruga – živilko predelovalno podjetje – trgovska veriga (značilno za sektor mleka), 5. živilsko predelovalno podjetje – trgovska veriga (značilno za sektor pijač).
Da je veriga preskrbe s hrano zares kompleksna, dokazujejo tudi števila partnerjev na posameznem nivoju verige, ki so za majhno Slovenijo precej zanimive. V Sloveniji imamo zelo pestro strukturo kmetijskih gospodarstev. V letu 2015 je subvencijsko vlogo oddalo skoraj 60.000 kmetijskih gospodarstev. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v Sloveniji je 6,6 ha, kar je daleč pod evropskim povprečjem. Prav tako je bilo v letu 2015 registriranih 86 zadrug z registrirano dejavnostjo, ki se dotika področja prehrane. Od teh je 71 zadrug članic Zadružne zveze Slovenije. Prav tako imamo po velikosti in dejavnosti zelo pestro strukturo živilsko predelovalnih podjetjih. Slednjih je v Sloveniji okoli 1.000. Vsekakor pa smo v evropskem vrhu po razvitosti trgovine. Imamo 8 trgovskih verig in še številne druge manjše trgovinice, ki na koncu rezultirajo preko 1.000 marketov in supermarketov, samo v Ljubljani pa je 1,667 m2 površin trgovin na prebivalca, kar našo prestolnico uvršča v sam vrh med evropskimi mesti po tem merilu. Na podlagi teh podatkov lahko ocenimo, da je ponudba prehranskih izdelkov kmetijskih gospodarstev, zadrug in živilko predelovalnih podjetij izredno razpršena, kar izrazito poslabšuje pogajalsko moč proti pogajalsko močnejši trgovini. Na drugi strani pa je zaskrbljujoča rast novih trgovskih centrov in s tem upočasnjen obrat izdelkov v njih, kar bo dolgoročno še povečevalo pritisk na dobavitelje z zahtevami po dodatnih popustih, plačilih promocije, logistike in drugih prispevkov, ki jih uvrščamo med nedovoljena ravnanja in nepoštene prakse. Ob letnem pregledu nedovoljenih ravnanj in nepoštenih odnosov lahko le-te predstavim tudi po posameznih izvajalcih. Vendar, ker varuh v skladu z zakonodajo lahko le domneva o sumih nedovoljenih ravnanj in nepoštenih praks, ne morem eksplicitno navajati posameznih izvajalcev s sumom nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj, predstavljam pa jih po skupinah, kot se dejansko pojavljajo. Trgovska veriga 1:
Pri tej verigi sem zasledil sledeče sume nepoštenih praks:
- vsiljevanje dodatnih popustov, in sicer zahtevo po do 20 % rabatu na fakturi za dobavljeno blago,
- zahteva po dodatnih pogodbenih rabatih izven fakture v skupni višini do 30 %, ki se poračunajo v obliki dobropisov ali dodatnih faktur do dobaviteljev,
- vsiljevanje zahteve po ekskluzivni prodaji artiklov le preko njihove trgovske mreže. Trgovska veriga 2:
Pri tej verigi sem zasledil sledeče sume nepoštenih praks: - vsiljevanje dodatnih popustov v obliki zaračunavanja superrabata 1 in superrabata 2 v skupni višini do 11,2 %, - vsiljevanje dodatnih plačil za marketing v višini do 2 % od tekoče realizacije, - vsiljevanje dodatnega popusta za plačilo faktur pred pogodbenim rokom plačila, npr. za plačilo 25 dan (namesto pogodbenega 45 dnevnega roka plačila) zahtevajo od dobaviteljev dodatni popust v višini do 2,5 %, - uveljavljanje logističnega rabata v višini do 8 % od tekoče realizacije - zahteva po dogovorjeni akcijski ceni artiklov za izdelke v tedenskih akcijah za obdobje od 16 dni pred akcijo (tudi za prehranske izdelke s krajšim rokom trajanja) pa do 7 dni po zaključeni akciji, kar pomeni, da zahtevajo akcijsko ceno za artikel v tedenski akciji za obdobje 1 meseca, kar s samo tedensko akcijo nima nobene povezave, - vračanje že dobavljenega in prevzetega blaga – prenos poslovnega tveganja na dobavitelje, - s strani trgovine priporočen podpis pogodbe s podjetjem za transfer denarja (podjetje je povezano s trgovsko verigo) in zaračunavanje usluge transferja v višini do 1 % glede na vsoto plačil. Trgovska veriga 3:
Pri tej verigi sem zasledil sledeče sume nepoštenih praks: - vsiljevanje individualnih pogodb s posameznimi dobavitelji za plačilo do 5 % od celotne realizacije preteklega leta, - omejevanje pravice do zaračunavanja zamudnih obresti za nepravočasno plačane račune, - prenašanje poslovnega tveganja na dobavitelja v primeru akcijskih prodaj, pri katerih se z dobavitelji dogovorijo za količino izdelkov, ki naj bi jih preko akcije v tej trgovski verigi prodali. Pri večji prodaji od načrtovane za neizdobavo artikla od dobavitelja zahtevajo plačilo kazni v višini do 200 % od vrednosti naročenega in neizdobavljenega blaga, pri čemer je naročilo preseglo načrtovano količino prodaje. V primeru slabše prodaje od načrtovane in s tem ostanku neprodanih izdelkov tudi s kratkim rokom uporabe pa trgovska veriga ne priznava nobenih odškodnin za povzročeno škodo zaradi uničevanja prehranskih izdelkov, neprodanih v načrtovanih količinah v akcijski ponudbi, - vezana trgovina po nekonkurenčnih cenah v primeru franšiz, - poskusi spreminjanja cenikov za nazaj in zahteve po dobropisih s strani trgovine za že izdobavljeno in zaračunano blago, ki ga je dobavitelj pripeljal v trgovino, - vračanje že dobavljenega in prevzetega blaga – prenos poslovnega tveganja na dobavitelje. Trgovska veriga 4:
Pri tej verigi sem zasledil sledeče sume nepoštenih praks: - prenašanje poslovnega tveganja na dobavitelja v primeru akcijskih prodaj, pri katerih se z dobavitelji dogovorijo za količino izdelkov, ki naj bi jih preko akcije v tej trgovski verigi prodali. Pri večji prodaji od načrtovane za neizdobavo artikla od dobavitelja zahtevajo plačilo kazni v višini do 100 % od vrednosti naročenega in neizdobavljenega blaga, pri čemer je naročilo preseglo načrtovano količino prodaje. V primeru slabše prodaje od načrtovane in s tem ostanku neprodanih izdelkov tudi s kratkim rokom uporabe pa trgovska veriga ne priznava nobenih odškodnin za povzročeno škodo zaradi uničevanja prehranskih izdelkov, neprodanih v načrtovanih količinah v akcijski ponudbi, - nepristajanje na odprodajo zapadlih terjatev odkupovalcem terjatev. - omejevanje pravice do zaračunavanja zamudnih obresti za nepravočasno plačane račune, - zamujanje s plačili (v nekaterih primerih tudi preko 90 dni po valuti), - vezana trgovina po nekonkurenčnih cenah v primeru franšiz. Trgovska veriga 5:
Pri tej verigi sem zasledil sledeče sume nepoštenih praks: - izsiljevanje malih dobaviteljev k ekskluzivni prodaji izdelkov le preko te trgovske verige. Pri večini trgovskih verig pa poleg že omenjenih zasledimo še sledeče sume nepoštenih praks: - 60 dnevi rok za potrditev spremembe cen navzgor na pobudo dobavitelja, v primeru pritiska trgovine za znižanje cen se le-to izvede v roku parih dni, - ustno podane zahteve trgovine po spremembi cenikov navzdol, - prenašanje generičnih marketinških aktivnosti na dobavitelje, - nepošteno visoke pogodbene kazni zaradi zamud pri dobavi, včasih zaradi višje sile (prometa) le za 1 uro, Javni prehranski obrati:
Javni prehranski obrati (vrtci, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, zapori) domnevno izvajajo sledeče nedovoljeno ravnanje: - zamujanje s plačili od valute na računu, ki je praviloma 30 dni. To pomeni, da ta zavod plačuje hitro pokvarljiva živila v roku, ki presega zakonski plačilni rok za hitro pokvarljiva živila. Zadruge:
Pri zadrugah beležim predvsem sledeče sume nepoštenih praks: - zamujanje s plačili tudi do 90 dni po valuti, - nespoštovanje pogodbenih obvez o odkupu pridelka – na kmetijah ostajajo neprodani pridelki ali živina, pridelki se praviloma zavržejo, živina se stara in izgublja na kvaliteti in ceni. Živilsko predelovalna podjetja
Pri živilsko predelovalnih podjetjih beležim predvsem sledeče sume nepoštenih praks: - zamujanje s plačili do 30 dni po valuti. PRIGLASITEV SUMOV NEDOVOLJENIH RAVNANJ IN NEPOŠTENIH PRAKS JAVNI AGENCIJI RS ZA VARSTVO KONKURENCE V skladu 2. odstavkom 61.d člena Zakona o kmetijstvu sem Javni agenciji RS za varstvo konkurence priglasil sume najbolj perečih nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano. Pri tem sem se osredotočil predvsem na nedovoljena ravnanja, opredeljena v 2. odstavku 61.f člena Zakona o kmetijstvu. Tako sem se v priglašenih sumih nedovoljenih ravnanj in nepoštenih praks, ki jih izvajajo trgovske verige, osredotočil na:
vsiljevanje pogojev, zlasti dodatnih plačil in popustov, promocij ali drugih storitev, nepoštenih dobavnih pogojev (pogodbene kazni za nepravočasno dobavo), protidobav po nekonkurenčnih pogojih, dodatnih plačil zaradi doseganja ali nedoseganja določenih ravni prodaj, brezpogojnega vračanja neprodanega blaga; - zahteva po dogovorjeni akcijski ceni artiklov za izdelke v tedenskih akcijah za obdobje od 16 dni pred akcijo (tudi za prehranske izdelke s krajšim rokom trajanja) pa do 7 dni po zaključeni akciji, kar pomeni, da zahtevajo akcijsko ceno za artikel v tedenski akciji za obdobje 1 meseca, potrošnik pa ima akcijsko ceno izdelka le 1 teden; - prenašanje poslovnega tveganja na dobavitelja v primeru akcijskih prodaj, pri katerih se trgovska veriga z dobavitelji dogovori za količino izdelkov, ki naj bi jih preko akcije v tej trgovski verigi prodali. Pri večji prodaji od načrtovane za neizdobavo artikla od dobavitelja zahtevajo plačilo kazni v višini do 200 % od vrednosti naročenega in neizdobavljenega blaga, pri čemer je naročilo preseglo načrtovano količino prodaje. V primeru slabše prodaje od načrtovane in s tem ostanku neprodanih izdelkov tudi s kratkim rokom uporabe pa trgovska veriga ne priznava nobenih odškodnin za povzročeno škodo zaradi uničevanja prehranskih izdelkov, neprodanih v načrtovanih količinah v akcijski ponudbi; - omejevanje dobaviteljem odprodaje zapadlih terjatev te trgovske verige odkupovalcem terjatev; - izsiljevanje malih dobaviteljev trgovske verige k ekskluzivni prodaji izdelkov le preko te trgovske verige. V priglasitvi teh sumov nedovoljenih ravnanj in nepoštenih praks sem upošteval ugotovljene sume v petih trgovskih verigah. Ker pa sem v analizi odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotovil nekatere sume nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj tudi pri drugih izvajalcih, sem na AVK priglasil tudi te. Javni prehranski obrati (vrtci, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, zapori) domnevno izvajajo sledeče nedovoljeno ravnanje: - zamujanje s plačili do 90 dni od valute na računu, ki je praviloma 30 dni. To pomeni, da ta zavod plačuje hitro pokvarljiva živila v roku do 120 dni od prevzema, kar presega zakonski plačilni rok za hitro pokvarljiva živila. Pri ostalih izvajalcih sem bil pri ugotovljenih sumih in preprečevanju nedovoljenih ravnanj in nepoštenih praks bolj uspešen in sem jih uspešno preprečil brez posredovanja AVK oziroma sem v fazi zaključevanja dogovorov o preprečevanju. NAČRTI ZA NASLEDNJE MESECE, OBETI V VERIGI PRESKRBE S HRANO V naslednjih mesecih se bom osredotočil na spremljanje ugotovljenih sumov nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj ter na aktivno sodelovanje z AVK pri ugotavljanju priglašenih sumov nedovoljenih ravnanj in nepoštenih praks. Prav tako bom pozorno spremljal nove poskuse uvajanja nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano. Pri tem je potrebno opozoriti, da nekatera živilsko predelovalna podjetja, ki so do sedaj odkupovala pridelke primarnega sektorja preko zadrug, želijo sklepati pogodbe neposredno s kmetijskimi gospodarstvi. S takšnim poskusom bo primarni sektor še bolj na udaru, saj so individualna kmetijska gospodarstva praviloma šibkejši pogajalec kot organizirani pridelovalci v zadrugi, zato lahko v bodoče pričakujemo še intenzivnejši pritisk na ceno bodisi z znižanjem cen oziroma z uvajanjem do sedaj neuveljavljenih rabatov. V nadaljnjih mesecih bom aktivno sodeloval tudi v različnih skupinah, ki bodo pripravljale izhodišča za dobavo lokalnih prehranskih izdelkov v javne prehranske obrate. V ta namen sem bil s strani ministrice za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maje Makovec Brenčič vključen v heterogeno skupino, ki jo vodi to ministrstvo z namenom priprave izhodišč za lokalno oskrbo prehranski obratov v šolah in vrtcih. Prav tako sem vključen v skupino e-prehrana podonavske regije, kjer sledimo istemu cilju, to je lokalni oskrbi slovenskih javnih prehranskih obratov (poleg šol še bolnice, zapori, domovi za ostarele in drugi). Na strani zadružnega sistema in Zadružne zveze Slovenije pričakujem dovolj modrosti ob prihajajočih volitvah. V kolikor bomo v prihodnjih mesecih priča razkolu Zadružne zveze Slovenije, bo to le še poslabšalo razmere v verigi preskrbe s hrano in verjetno oslabilo trdnost verige. Zato želim spodbuditi vse akterje v zadružnem sistemu k vztrajnosti, saj bi bili pridelovalci brez zadrug še bolj ranljivi na trgu. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da nekatere trgovske verige v Sloveniji že zahtevajo evropski standard kakovosti Global G.A.P., nekatere pa ga nameravajo uvajati za slovenske dobavitelje v prihodnjih mesecih. Osebno povsem podpiram kvaliteto hrane, vendar sem prepričan, da enako kvaliteto zagotavljajo tudi drugi, cenejši certifikati (npr. integrirana pridelava), nenazadnje pa imamo v Sloveniji tudi dobro organizirano Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uvajanje novega standarda bo problematično predvsem za majhne slovenske kmetije (poudarjam, povprečna slovenska kmetija obsega 6,6 ha kmetijskih zemljišč), za katere bo to prevelik strošek in bodo zato izključene iz do sedaj uveljavljenih prodajnih poti. V zadnjih letih so promocije slovenskih prehranskih izdelkov, ki so jih izvajale trgovske verige in nacionalne službe, predvsem na MKGP, obrodile sadove in prepričale slovenske potrošnike k nakupu slovenske hrane. Zato tudi trgovske verige gradijo svojo promocijo na slovenskih prehranskih izdelkih, kar je z vidika trdnosti prehranske verige izjemno pozitivno. Vendar pa pri tem pozabljamo, da je slovenski pridelovalni prostor bistveno drugačen od evropskega in da zato cene nikakor niso povsem primerljive. Zato je potrebno na to opozoriti v pričakovanju, da bomo pri cenovni politiki med posameznimi partnerji v celotni verigi sledili poštenim cenam za posamezno fazo v verigi vrednosti izdelka in upoštevali tudi lastne cene pridelave in prireje na kmetijskih gospodarstvih. Tako v tem času beležimo intenziven pritisk nekaterih mlekarn na zniževanje cen mleka pri kmetih, pritisk trgovskih verig na zniževanje cen slovenskega rdečega mesa, pričakuje se izjemen pritisk na zniževanje cen pri zelenjavi in krompirju. Zato pri vseh akterjih v verigi preskrbe s hrano pričakujem modrost pri oblikovanju takšne cenovne politike, ki bo dolgoročno koristila vsem partnerjem in potrošniku ter predvsem trdnosti verige preskrbe s hrano v Sloveniji. Zaradi intenzivne promocije slovenske hrane in povečanega povpraševanja po slovenskih prehranskih izdelkih se povečuje tveganje za manipulacijo s poreklom blaga. V kolikor bomo z vsemi promocijskimi akcijami uspeli na trgu doseči dvig cene slovenskih prehranskih izdelkov, bodo nekateri posamezniki to poskusili izkoristiti za kratkotrajne zaslužke, dolgoročno pa bodo predvsem oslabili zaupanje slovenskih potrošnikov v slovenske prehranske izdelke. Zato priporočam intenzivno delo vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano za preprečevanje manipulacije pri poreklu blaga, prav tako pa bodo vsi deležniki v verigi preskrbe s hrano veseli nadaljnjega rednega spremljanja porekla s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. ZAKLJUČEK
Ponovno prosim vse vas, ki pomembno vplivate na oblikovanje javnega mnenja, da po svojih močeh in na pošten način še naprej promovirate lokalno pridelano in predelano hrano s slovenskim poreklom. Kajti, če bodo slovenski potrošniki iskali slovenske prehranske izdelke v naših trgovinah, potem je tudi vprašanje lastništva podjetij v verigi preskrbe s hrano manj pomembno kot je to trenutno. Na koncu se želim zahvaliti tudi osebju na MKGP za izkazano zaupanje in tehnično pomoč, saj brez njih nikakor ne bi uspel posvetiti toliko energije v preprečevanje nepoštenih praks. Prav je, da se tudi javno zahvalim delodajalcu, zavodu Grm Novo mesto za podporo pri izvajanju moje nove naloge Varuha, saj bi sicer težko uskladil vse obveznosti, ki sem jih z imenovanjem prevzel. Za vašo pripravljenost za promocijo slovenske verige preskrbe s hrano se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem in se veselim ponovnega srečanja z vami, ki bo predvidoma sredi leta 2016, prav tako pa lahko novice pridobite tudi na spletni strani na naslovu: www.varuhverigehrane.si. dr. Jože Podgoršek Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano