Ob nastopu mandata tretjega Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano
Prehranski sektor je tudi danes pred izjemnimi izzivi. V tej luči je učinkovito delovanje živilske verige ključni pogoj za njihovo naslavljanje. Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano pri soočenju z njimi in njihovem naslavljanju lahko doda kamenček v mozaiku.
Nujen prvi korak pri tem je ugotoviti kakšna so pričakovanja posameznih deležnikov v prehranski verigi.
Ta se začne na kmetijah in kmetijskih podjetjih, ki dajejo na trg svoje kmetijske pridelke ter živali in nadaljuje preko kmetijskih zadrug, ki odkupijo pretežni del tega in na organiziranem trgu ponudijo svojim kupcem.
Večji del tega prevzame živilsko predelovalna industrija, ki proizvede kvalitetna živila in jih ponudi kupcem, trgovcem z živili, obratom javne prehrane (gostinskim obratom, menzam in drugim kuhinjam), del tega tudi neposredno končnim potrošnikom.
Določen del osnovnih kmetijskih pridelkov zadruge prodajo trgovcem z živili in obratom javne prehrane oz. jih prodajo neposredno končnim potrošnikov.
Trgovci z živili večino tega kar se pridela in predela ponudijo potrošnikom na trgovskih policah ali drugih oblikah prodaje, obrati javne prehrane iz kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov pripravijo jedi in jih ponudijo gostom, varovancem, zaposlenim in drugim.
Zakaj ta zapis o deležnikih v verigi preskrbe s hrano?
Ker kaže na izjemno raznolikost, povezanost, odvisnost med različnimi deležniki od kmeta do končnega potrošnika, ki je vsakdo izmed nas. To je seveda le del sheme, saj številne povezave potekajo po mnogo krajših poteh, lahko pa se poti še bistveno podaljšajo.
Tudi pričakovanja so med omenjenimi deležniki zelo različna in to ne le med različnimi panogami, temveč tudi med sektorji. Različna so tudi glede na velikost, obliko, lastništvo, upravljanje, obseg dejavnosti posameznih izvajalcev dejavnosti in številnih drugih dejavnikov.
V Sloveniji prideluje kmetijske pridelke in redi živali preko 50.000 kmetijskih gospodarstev, kmetijskih zadrug z odkupom je okrog 90, živilsko predelovalnih obratov je preko 800, prodajaln v trgovini na drobno imamo preko 1.000, večino trga obvladuje 7 trgovcev, preko 8.500 obratov v dejavnosti strežbe hrane in pijač, potrošnikov, ki se dnevno prehranjujemo nekaj več kot 2 milijona, k temu lahko prištejemo še 15 milijonov turističnih nočitev gostov iz tujine.
Ta raznolikost pričakovanj in interesov se v največji meri poenoti na ravni organizacij, ki zastopajo posamezne panoge. Zato bodo prvi koraki namenjeni razgovorom s Kmetijsko gozdarsko zbornico, Zadružno zvezo Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije - Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, Trgovinsko zbornico Slovenije in Zvezo potrošnikov Slovenije.
Del sistema je tudi Agencija za varstvo konkurence, kot organ, ki ima inšpekcijska pooblastila v postopkih, ki so določeni z zakonodajo.
Poleg njihovih pogledov, razmišljan in pričakovanj, želim preveriti tudi svoje ideje in predloge za dolgoročni, stabilni trajnostni razvoj enega ključnih sektorjev za delovanje družbe.
Iskanje skupne točka te izjemne raznolikosti je na prvi pogled popolnoma nemogoča naloga. Ali pač ne?
Branko Ravnik varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
Comments