top of page

Trimesečno poročilo: julij - september 2025

  • brankoravnik
  • 43 minutes ago
  • 4 min read


Na podlagi tretjega odstavka 61.d člena Zakona o kmetijstvu, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano podajam ministrici Mateji Čalušić in ministru Matjažu Han poročilo o svojih aktivnostih in stanju glede nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano.


Aktivnosti v obdobju:

Uradne ure varuha, lastne aktivnosti:

Vsak torek v tem obdobju sem bil prisoten na uradnih urah in sicer med 12. in 16. uro. Uradne ure so potekale na MKGP v pisarni varuha, soba 410. V tem času sem opravljal predvsem razgovore o aktualnih vsebinah s področja dela varuha z zaposlenimi na MKGP. Poleg tega sem urejal dokumentacijo, pregledoval različne dokumente, izvajal povpraševanje v zvezi s posameznimi zadevami, pripravljal gradiva za načrtovane aktivnosti, se dogovarjal za različne aktivnosti in podajal stališča oz. izjave na aktualne vsebine. V tem obdobju sta bila 2  obiska v času uradnih ur.

Sestanki, srečanja:

  • sestanki, srečanja in razgovori z vodstvi organizacij, ki zastopajo deležnike v verigi preskrbe s hrano na aktualne vsebine

  • Razgovori z deležniki: 2

  • Udeležba na vabljenih sestankih, povezanih za aktivnostmi varuha: 1

  • Organizacija sestankov in srečanj glede aktualnih vsebin delovanja: 3

  • Sestanek Odbora za spremljanje Kodeksa

  • Sestanek o vrstah in obsegu podatkov, ter predstavitev delovanja SURS

Dogodki:

  • sodelovanje v panelni razpravi - Rural Youth Europe

  • sodelovanje na predstavitvi aktivnosti MKGP, AVK in varuha

  • sodelovanje na okrogli mizi: Izzivi zelenjadarstva

  • Udeležba na delavnicah “Vizija 2040”

Priprava analiz, stališč, mnenj: 2


Medijske aktivnosti:

 

Prispevek varuha k razpravi, Vizija 'Naše kmetijstvo in hrana v 2040'

Preskrba s hrano je strateškega pomena in vsak od deležnikov v verigi ima pomembno vlogo. Zato je ključni izziv kako vzpostaviti model, ki bo temeljil na sodelovanju in ne tekmovanju in bo dohodkovni položaj vsakega člena omogočal njegovo delovanje na dolgi rok.

Ključna strateška usmeritev je zato oblikovanje trajnostnega prehranskega sistema, kjer tisto kar znamo, je mogoče ter je ekonomsko vzdržno, pridelamo, predelamo, ponudimo in potrošimo lokalno.

Kmetijska pridelava in prireja je tržno usmerjena, živilska predelava prednostno sloni na lokalni surovini in proizvaja visoko kakovostne izdelke lastnih blagovnih znamk. Surovine zanje se dobavlja v okviru zadružno organiziranega sistema.

Trgovina ima dolgoročna poslovna razmerja z lokalnimi dobavitelji, nosilci dejavnosti javne prehrane so usmerjeni k lokalnim dobaviteljem, potrošniki so osveščeni in hrano dojemajo kot dobrino.

 

Po mojem mnenju so potrebni sistemski pristopi, kjer je

  • Kmetijska politika in politika razvoja podeželja osredotočena na trajnostno tržno usmerjeno pridelavo in prirejo, v dveh smereh:

·        pridelava in prireja večjega obsega, ki je sposobna konkurirati z globalnimi trgi in

·        butična  v verige vrednosti povezana proizvodnja.

  • Določi se merila za opredelitev tržnosti kmetijskega gospodarstva. 

  • Izdela se sektorske politike, kjer se opredeli razvojne potrebe posameznih panog in jih naslovi s specifičnimi ukrepi zanje.

  • Vzpostavi se tržno cenovne mehanizme, ki zagotavljajo hitre odzive na nihanja in nepričakovane dogodke.

  • Investicijske podpore so prednostno v obliki finančnih instrumentov in osredotočene na realne potrebe posameznih kmetijskih gospodarstev za doseganje trajnostnih ciljev in povečanje obsega tržne pridelave, kjer za to obstajajo ekonomski pogoji. 

  • Na manjših in srednje velikih kmetijah se z davčno politiko in podporo oblikovanju lokalnih preskrbnih verig spodbuja dopolnilne dejavnosti.

  • Podatkovni sistemi omogočajo informacije o dohodkovnem položaju posameznih deležnikov in razmerjih v verigi.

  • Podporni instrumenti za obdelanost, ohranjanje krajine in druge javne dobrine, ki jih izvajajo netržno usmerjene kmetije, se zagotavljajo iz mehanizmov za podporo okoljskim ukrepom, socialni in kohezijski politiki.

  • Zadružni sistem je sistemsko podprt preko različnih politik, kjer ima poseben status.

  • Živilsko predelovalni industriji se zagotavlja podpora za posodabljanje proizvodnih procesov v smeri visoke kakovosti in podporo promociji lastnih blagovnih znamk, za proizvodnjo, ki temelji na lokalni surovini, v kolikor obstaja njena proizvodnja.

  • Za trgovino na drobno se vzpostavi izvedbeni program odpravljanja administrativnih bremen. 

  • Sistemsko se pristopi k sprejemanju in izvajanju kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi.

  • Za ozaveščanje potrošnikov se vzpostavi sistematične pristope za različne skupine. Poudarek je na mlajši generaciji.

  • Spremlja in dosledno se sankcionira zavajajoča sporočila in oglaševalske kampanije, ki usmerjajo k praksam ki niso trajnostne oziroma škodijo delovanju verige preskrbe s hrano.

 

Prispevek k razpravi o prehranski draginji:

Predlogi kratkoročnih ukrepov:

  • Oblikovanje kodeksa sodelovanja v verigi preskrbe z govejim mesom: ustanovitev delovne skupine s predstavniki deležnikov iz celotne verige, da pripravi predlog načina dolgoročnega sodelovanja znotraj panoge.

  • Okrepljen nadzor porekla živil po celotni verigi

  • Takoj pričeti z dogovorom o operativni izvedbi označevanja porekla z zastavo.

  • Razširiti promocijo tudi na podporo promociji blagovnih znamk proizvajalcev.

  • Oblikovanje pilotnega modela verige pri eni od zelenjadnic (npr. zelje) in krompirju s ciljem dviga lokalne preskrbe na 100%.

  • Poziv k zmanjšanju izdajanju katalogov na 1x mesečno, kar ima pozitivne okoljske učinke in prihranke znotraj verige, saj stroškov znotraj verige ne bi bilo potrebno prenašati po verigi oz. se s tem zmanjšajo stroški izdajanja. Komunikacijska podpora tistim, ki bi se odločili za ta korak.

  • Zmanjšanje administrativnih bremen: razmislek o odpravi ločenega spremljanja cen in pridobivanje teh podatkov preko statističnega raziskovanja

·        Sistemsko:

  • Naslavljanje problematike in negativnega vpliva TBZ na verigo preskrbe s hrano in lokalne prehranske sisteme

  • Opredelitev živilske industrije kot strateške panoge

  • Podpreti oblikovanje potrošniških zadrug

  • Vzpostavitev medpanožne organizacije vsaj v enem sektorju

  • Ugotoviti v splošnem kaj v verigi ne deluje in to nasloviti s kodeksom, ustreznimi politikami in če ne gre drugače z regulacijo

Zaključek:

Stabilnost cen lahko dosežemo samo s krepitvijo poštenih odnosov v verigi , zato so potrebni ukrepi v tej smeri.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

Branko Ravnik


Comments


VARUH ODNOSOV V VERIGI PRESKRBE S HRANO

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dunajska 22, 1000 Ljubljana

Politika piškotkov

 

bottom of page