Trimesečno poročilo: januar - marec 2025

Na podlagi tretjega odstavka 61.d člena Zakona o kmetijstvu, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano podajam ministrici Mateji Čalušić in ministru Matjažu Han poročilo o svojih aktivnostih in stanju glede nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano.

Aktivnosti v obdobju:

Uradne ure varuha, lastne aktivnosti:

Vsak torek v tem obdobju sem bil prisoten na uradnih urah in sicer med 12. in 16. uro. Uradne ure so potekale na MKGP v pisarni varuha, soba 410. V tem času sem opravljal predvsem razgovore o aktualnih vsebinah s področja dela varuha z zaposlenimi na MKGP. Poleg tega sem urejal dokumentacijo, pregledoval različne dokumente, izvajal povpraševanje v zvezi s posameznimi zadevami, pripravljal gradiva za načrtovane aktivnosti, se dogovarjal za različne aktivnosti in podajal stališča oz. izjave na aktualne vsebine. V tem obdobju v prostore varuha v času uradnih ur ni bilo obiskov deležnikov v verigi preskrbe s hrano.

Sestanki, srečanja:

• Sestanek z deležniki: zakonska ureditev prepovedi prodaje pod nabavno ceno

• Sestanek z deležniki: nadzor v okviru sheme IK

• Sestanek z deležniki: izzivi verige z rdečim mesom

• Sestanki s posameznimi deležniki v verigi preskrbe s hrano: njihovi pogledi na stanje

  izzive in težavah v verigi preskrbe s hrano, ter zaznanih nedovoljenih ravnanjih in

  predlogih aktivnosti varuha

• Sestanki s strokovnjaki: možnost oblikovanja poslovnega modela za IK

• Sestanek z odkupovalci v sektorju zelenjave: možnosti oblikovanja tesnejše verige pri pridelavi zelenjave

• Sestanek trgovci na drobno v sektorju zelenjave: možnosti oblikovanja tesnejše verige pri pridelavi zelenjave

• Drugi sestanek s celotno skupino deležnikov v sektorju zelenjave: potrebni ukrepi in

  aktivnosti v sektorju

• Sestanek s predstavniki mlekarn in odkupovalci mleka: promocija v sektorju mleka

Dogodki:

• Spletno sodelovanje na srečanju Rotary kluba Domžale

• Udeležba na 34. nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, DZ

• Obravnava sprememb zakonodaje na področju hrane, v okviru javne obravnave

• Udeležba na posvetu na Brdu: Vizija prihodnosti kmetijstva

• Udeležba na kongresu ZZS, v Portorožu, s sodelovanjem v panelni razpravi

Stanje glede nepoštenih praks

Skozi razgovore z deležniki opozarjam na zaznavanje naslednjih nedovoljenih ravnanj oz.

nepoštenih praks:

• Prodaja živilskih proizvodov pod nabavno ceno: v tem obdobju sem izvajal aktivnosti za

  izdelavo dodatnih analiz, dodatnih podatkov, opravil veliko razgovorov z deležniki, da

  sem pridobil čim bolj celovite informacije in na podlagi tega pripravil predlog ustrezne

  rešitve, v okviru sprejemanja nove zakonodaje.

Ocena stanja verige preskrbe s hrano (prispevek na kongresu Zadružne zveze Slovenije)

Imamo zelo specifično kmetijstvo, kjer je stanje rezultat zgodovinskih, naravnih in socialnih

razmer. Glavna značilnost je njegova raznolikost. Z vidika verige je pomembna delitev kmetij

glede na namen kmetijske pridelave. SURS je po tej razdelitvi spremljal podatke samo ob popisu 2010. Kažejo, da imamo velik delež kmetij, ki so opredeljene kot samopreskrbne (60%) in obdelujejo 27% KZU in redijo 16% GVŽ. Relativno majhen je delež kmetij, ki neposredno trži (10%), večina tržno usmerjenih prodaja svoje proizvode v verigo preko zadrug ali posrednikov. Ta skupina obdeluje skoraj 60% zemljišč in ima 70% živali.

V tej skupini so v najtežjem položaju srednje velike, tržno usmerjene kmetije, v OMD območjih.

Zanje rabimo urgentno ukrepanje na vseh ravneh. Samopreskrbne kmetije so zaradi svojih

značilnosti pomembne z vidika zagotavljanja javnih dobrin, zato jih je potrebno na ta način

naslavljati.

Z vidika načina vključevanja v prehransko verigo menim, da se že oblikuje nov razvojni model. Manjše in srednje velike kmetije usmerjene v pridelavo hrane, bodo še naprej krepile

usmerjenost k končnim potrošnikom, gradilo se bo dobre, pozitivne zgodbe posameznikov in

skupin, krepilo se bo povezovanje v kratke preskrbne verige, ki ob pametnem povezovanju lahko postane pomemben del ekonomije. Seveda tu ostajajo omejitve logistike, upravljanja, urejanja razmerij, ki predstavljajo pomembne izzive. V tem delu je izjemno pomembna vloga zadrug, ki lahko zagotovi prodajne kanale in viške primarnih proizvodov plasira tudi v živilsko predelovalno industrijo. Ta tip kmetij je namreč v obsegu pridelave in prireje zelo pomemben. Specializirane in tržno usmerjene kmetije se bodo še naprej obnašale zelo tržno in prodajale svoje pridelke tistim, ki v danem trenutku zanje ponudijo najboljšo ceno. Zaradi svoje velikosti zlahka nastopijo na tujih trgih in se v ta namen lahko tudi kampanjsko povezujejo. Menim, da se bo povečal delež t.i. naravovarstvenih kmetij, ki ne bodo proizvajalci hrane, temveč skrbele za druge javne dobrine in jim bodo dohodek zagotavljale javne podpore.

Pregled po nekaterih panogah kaže različno stanje. Postopoma bom z vidika delovanja verige analiziral vse panoge. V tem obdobju sem se osredotočil na tri sektorje. Ugotovitve kažejo, da Imamo velik neizkoriščen potencial v sektorju zelenjave in izjemno neugodno stanje v sektorju govedoreje. Mlečni sektor je sicer odlično organiziran, vendar izgublja delež na trgu, kar je z vidika dolgoročnega obstoja zaskrbljujoče.

V razgovorih z deležniki se dobi občutek, da kmetijstvo ne deluje kot del verige. Moj vtis je, da ga ostali deležniki v verigi ocenjujejo kot nekonkurenčen in nezanesljiv partner, medtem ko se kmetijstvo vidi kot zapostavljen in izkoriščan deležnik.

Glede zadrug ostaja vtis, da za njihov trud in aktivnosti nimajo zadostne podpore in priznane

družbene vloge, premalo lojalnosti je tudi na strani kmetov. Nujno bi jim bilo potrebno priznati

strateško vlogo in jih podpreti z več mehanizmi, predvsem pa ukrepe prilagoditi specifikam, ki so nastale skozi zgodovino.

Živilsko industrijo smo že skoraj v celoti zgubili in je samo vprašanje dobre volje lastnikov, kako se bodo povezovali s kmetijstvom. Ob tako močnem konkurenčnem boju znotraj trgovine je tako ali tako samo vprašanje koliko časa lahko še ohranjajo tempo, glede na to da je trg preplavljen s poceni izdelki iz množične proizvodnje in da so ves čas pod pritiskom konkurenčnosti, ne glede na bistveno boljšo v kakovosti njihovih proizvodov. Tudi investicije so zaradi tega zamrle, kar je zelo slaba popotnica. Brez intenzivnega investicijskega vlaganja v smeri nišne proizvodnje, mislim da bo zelo težko za ta del verige in prehransko stabilnost države.

O trgovini, ko se pogovarjam z deležniki, slišim skoraj samo negativne stvari. Dejstvo pa je, da je maloprodaja živil izjemno koncentrirana in da med deležniki poteka hud konkurenčni boj za tržne deleže. Ostalim deležnikom očitajo nekonkurenčnost in neprilagodljivost. Moje mnenje o trgovini je, da je ključni deležnik, ki bi lahko prinesel pomembne spremembe v verigo. Se tudi najbolj in najhitreje odzivajo na potrebe potrošnikov, jim sledijo pa tudi usmerjajo.

Predlogi ukrepov za večjo transparentnost v verigi preskrbe s hrano

Poleg spremljanja podatkov o gibanjih in trendih v določenem časovnem obdobju, ter njihova analiza, kot to določa predlog zakona, še nekaj dodatnih predlogov:

• Redno, periodično spremljanje deleža izbranih živilskih proizvodov v maloprodaji glede na poreklo izdelkov.

• Izračunavanje lastne cene kmetijskih pridelkov: sistem sistematičnega spremljanja lastne cene posameznih kmetijskih proizvodov, glede na strukturo proizvajalcev s ciljem pridobiti transparentne podatke o dejanskih stroških proizvodnje.

• Redno senzorično spremljanje in ocenjevanje kakovosti živilskih proizvodov na prodajnih policah in objava rezultatov ocenjevanj

• Obveznost pošiljanja pogodb v digitalni register pogodb na AVK

• Krepitev izvajanja nadzora porekla, označevanja shem in masnih bilanc

Ukrepi za krepitev prepoznavnosti slovenskih živilskih proizvodov

• Pri IK SLO se na policah pod posebnimi pogoji lahko uporablja državna zastava

• Zastaviti široko kampanjo ozaveščanja, ki bi jo izvajali nosilci dejavnosti v verigi, s katero bomo opozarjali na pomen slovenske proizvodnje hrane.

Predlog aktivnosti za krepitev prehranske verige

Dajem pobudo za vzpostavitev dialoga v verigi v okviru že podpisanega Kodeksa dobrih

poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi, ki so ga podpisale avgusta 2011, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in Trgovinska zbornica Slovenije.

Branko Ravnik

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

#poročilo #trgovskeverige #Preskrbashrano #Varuhodnosovvverigipreskrbeshrano #nepošteneposlovneprakse #kmetijstvo #proizvodnjahrane