Trimesečno poročilo: oktober - december 2025

Na podlagi tretjega odstavka 61.d člena Zakona o kmetijstvu, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano podajam ministrici Mateji Čalušić in ministru Matjažu Han poročilo o svojih aktivnostih in stanju glede nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano.

Aktivnosti v obdobju:

Uradne ure varuha, lastne aktivnosti:

Vsak torek v tem obdobju sem bil prisoten na uradnih urah in sicer med 12. in 16. uro. Uradne ure so potekale na MKGP v pisarni varuha, soba 410. V tem času sem opravljal predvsem razgovore o aktualnih vsebinah s področja dela varuha z zaposlenimi na MKGP. Poleg tega sem urejal dokumentacijo, pregledoval različne dokumente, izvajal povpraševanje v zvezi s posameznimi zadevami, pripravljal gradiva za načrtovane aktivnosti, se dogovarjal za različne aktivnosti in podajal stališča oz. izjave na aktualne vsebine.

Sestanki, srečanja:

• sestanki, srečanja in razgovori z vodstvi organizacij, ki zastopajo deležnike v verigi preskrbe s hrano na aktualne vsebine

• Sestanki z deležniki: 2

• Udeležba na vabljenih sestankih, povezanih z aktivnostmi varuha: 1 

• Organizacija sestankov in srečanj glede aktualnih vsebin delovanja: 3

• Udeležba na delavnicah "Vizija 2040”

• Priprava analiz, stališč, mnenj: 2

• Sestanki s pripravljavci analize strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah

Priprava aktivnosti, ki jih prinaša novi Zakon o hrani.

Izdelava analiz in priprava osnutkov pobud:

• za sektor pridelave zelenjave

• na področju turizma

Medijske aktivnosti:

• 3.10. Dnevnik: Slovenija je preplavljena s tujim krompirjem, k nam prihaja po dumpinških cenah

• 4.11. RTV SLO, Prvi: https://365.rtvslo.si/arhiv/jutranja-kronika/175171786

• 20.11. RTV SLO: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175176242?s=tv

Stališča in pobude

V tem času sem opravljal različne razgovore, analize podatkov, pregledoval študije in različne druge vire na več področjih z namenom priprave pobud za krepitev verig preskrbe s hrano na različnih področjih. Na tej podlagi sem začel pripravljati pobude na dveh področjih in se s stališči odzival na aktualne razmere. Pobude bodo v naslednjem obdobju poslane deležnikom v razpravo in nato pristojnim kot predlog v reševanje.

Pobuda k sistematičnem pristopu k naslavljanju razvojnih potreb na področju tržne pridelave zelenjadnic:

Dobro delujoča veriga preskrbe s hrano, v kateri deležniki sodelujejo in ne tekmujejo, je temelj za razvoj posamezne panoge. Pred tem pa je nujno izvesti razvojne premike, ki omogočajo takšno sodelovanje. Skozi razprave o krepitvi in povezovanju verige v sektorju zelenjave je bila zaznana potreba po širšem naslavljanju izzivov v tej panogi. Kljub velikemu potencialu pri preskrbi z zelenjavo se sektor srečuje z mnogimi ovirami za krepitev tržne pridelave, kar je bil tudi povod za pripravo te pobude. Poleg tega vsakoletni pretresi na trgu zelenjave ob začetku prodajne sezone povzročajo nezadovoljstvo. Ugotovljeno je bilo tudi, da sektor postaja prostor tekmovanja za pozornost potrošnikov, kar prinaša tveganja za deležnike v verigi.  Več pobud je opozorilo na potrebo po sistemskem vlaganju v sektor, hitrejši organiziranosti trženja ter večji pozornosti za spodbude in podpore, predvsem v okviru SKP. Zato sem sprejel odločitev za širše naslavljanje izzivov, ki presega temeljno poslanstvo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. V pobudi bodo navedene izvedene aktivnosti, predstavljene ugotovitve in podani predlogi za ukrepanje v tej panogi.

Priprava osnutka pobude za krepitev verige na področju turizma:

Turizem je zelo pomembna gospodarska panoga, ter ima številne multiplikativne učinke. V BDP zavzema kar 5,2%, z zelo ciljno usmerjenostjo doseganja trajnostnega razvoja in krepitve Slovenije kot zelene destinacije tudi pomembno vpetost v prostor in dejavnosti v tem prostoru.

Podatki v dejavnosti strežbe hrane in pijač, kažejo tudi na veliko pomembnost kot deležnika v verigi preskrbe s hrano. Skupna vrednost proizvodnje te dejavnosti je po podatkih nacionalnega računa za leto 2015 znašala skoraj 1,7 mrd EUR, delež izdatkov za hrano in pijačo pa predstavlja 17 % skupne vrednosti proizvodnje te dejavnosti. V strukturi stroškov za blago in storitve ima hrana in pijača  najvišji posamični delež in znaša 31%. V okviru teh izdatkov je po podatkih istih računov delež za nacionalne proizvode 36%, kar kaže, da je v tej dejavnosti, pri izdatkih za hrano in pijačo, kar precej manevrskega prostora za krepitev lokalne preskrbe s hrano, v njenem najširšem pomenu. Delež pa se žal skozi časovno obdobje znižuje.

Po opravljenih razgovorih in analizah, sem zato pričel s pripravo predlogov za krepitev verige preskrbe s hrano v dejavnosti turizma.

Stališče v zvezi z razpravo o sklenitvi prosto trgovinskega sporazuma Mercosur

V osnovi ne gre za nasprotovanje sporazumom kot takim, ne nazadnje je EU največja izvoznica hrane, kot za vprašanje ali je dogovor dovolj pošten, to pa pomeni, da ima dovolj garancij, da zavaruje evropske potrošnike in kmete pri upoštevanju standardov pridelave kot so raba fitofarmacevtskih sredstev, dodatkov krmi, dobrobiti živali) in upoštevanju trajnostnih praks na eni strani in ali ima dovolj zaščitnih mehanizmov pri občutljivih proizvodih, kjer so za Slovenijo pomembni predvsem goveje meso, perutnina in mleko. Analiza kaže, da neposrednega učinka za Slovenijo ta sporazum ne bo imel. Vendar je glede na to, da je vpetost slovenske pridelave in proizvodnje hrane v globalne tokove močna, negativnih učinkov ni mogoče izključiti.

Glede na to, da se na EU ravni veliko poudarja zaščitene proizvode kot velik potencial za trženje, v tem delu pa smo zelo šibki, ne bi bil odveč tudi strateški razmislek o večji usmerjenosti v to področje.

Zaznana nedovoljena ravnanja in nepoštene prakse

• V tem času sem v komunikaciji z deležniki zaznal domnevno nedovoljeno ravnanje nekaterih kupcev, ki imajo v dogovorih o opravljanju storitev proizvodnje izdelka trgovske blagovne znamke kupca, zavezo za plačilo okoljskih dajatev.

• Po informacijah s strani deležnikov, še vedno ocenjujejo, da prihaja do prakse prodaje pod nabavno ceno v sektorjih sadja, zelenjave, mesa in mleka.

• S strani deležnikov sem bil opozorjen na Kampanjo »ZAMENJAJ ZNAMKO« , ki  vpeljuje zelo mejno prakso in gre po njihovem mnenju za nepošteno prakso, saj trgovec primerja končne cene, na katere ima vpliv samo on. S tem vzbuja pri potrošniku lažne občutke in izvaja nelojalno konkurenco.

• Še vedno je aktualno vprašanje o primernosti načina zaračunavanja stroškov za transportno embalažo svežih proizvodov, kot so sveže meso in zelenjava. Sam način je po mnenju dobaviteljev sporen, saj nimajo nikakršnega vpliva na strošek najema, niti alternative najema oz. uporabe embalaže. V zvezi s tem sicer poteka več aktivnosti.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

Branko Ravnik

#poročilo #trgovskeverige #Preskrbashrano #Varuhodnosovvverigipreskrbeshrano #nepošteneposlovneprakse #kmetijstvo #proizvodnjahrane