Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano imam v torek, 1.12.2015 tiskovno konferenco, na kateri predstavljam svoje delo od imenovanja za Varuha 1.3.2015 do danes s poudarkom na delovanju v zadnjih mesecih. Po nadaljnjih mesecih spoznavanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano in ostalih podpornih inštitucij sem še bolj prepričan, da je slovenska veriga preskrbe s hrano dovolj trdna, predvsem pa varna, da ji lahko zaupamo in se kot potrošniki odločamo za nakup slovenskih izdelkov. V zadnjih mesecih sem nadaljeval z intenzivnim dialogom z vsemi najpomembnejšimi deležniki v verigi preskrbe s hrano. V času sejma AGRA v Gornji Radgoni (avgust 2015) sem organiziral okroglo mizo z naslovom Inovativne nepoštene prakse v verigi preskrbe s hrano. Na dogodku sem želel predvsem izpostaviti nepoštene prakse z vidika prepoznavanja. Zaradi utečenega stanja pogosto o nepošteni praksi ne razmišljamo več, temveč jo enostavno sprejemamo. Zato sem na tem dogodku želel vsem deležnikom predstaviti primere nepoštenih praks, tudi tistih najbolj utečenih. V septembru sem predstavil svoje delovanje in odnose v verigi preskrbe s hrano na mednarodni konferenci z naslovom »Slovenski dan varstva konkurence«, ki jo je organizirala Agencija RS za varstvo konkurence. V oktobru sem prvič izmenjal izkušnje na mednarodnem dogodku v Srbiji, in sicer na forumu Hrana za Evropo, ki so jo organizirali Društvo agrarnih ekonomistov in Ekonomski inštitut Srbije. Sodeloval sem na Podeželskem parlamentu in promoviral kratke verige in slovensko hrano. V oktobru sem nadaljeval zastale aktivnosti na temo sistema sledljivosti porekla z nekaterimi deležniki in podpornimi inštitucijami. Skladno z dogovorom na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo vodenje teh razprav in iskanje optimalnih rešitev prevzelo resorno ministrstvo. V novembru (in oktobru) smo s partnerji pripravili in oddali prijavo na mednarodni projekt Interreg, preko katerega bom v primeru uspešne prijave prenašal nekatera izhodišča in dobre prakse sosednjih držav v slovensko verigo preskrbe s hrano. Na mestu »varuha« sem se prvič udeležil sestanka Evropske komisije na temo »Nepoštene trgovinske prakse« v Bruslju. Tudi v jesenskem času sem imel uradne ure v pisarni Varuha vsak torek, kjer sem opravljal naloge v skladu z Uredbo o delovanju varuha. Prav tako sem nadaljeval intenziven dialog z izvajalci nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj predvsem s ciljem preprečevanja teh praks. V teh mesecih se praviloma pripravljajo nove pogodbe med posameznimi deležniki, zato sem se odločil za intenzivno promocijo pozitivnih praks in preprečevanja nepoštenih praks v pogodbenih odnosih. Prav tako sem v tem času opravil nove analize praks med posameznimi deležniki v verigi preskrbe s hrano.
Glede na to, da sem velik del rezultatov analize podal že v sporočilu v juniju, se tokrat osredotočam le na ugotovljene novosti. Novosti pri pozitivnih dogajanjih v verigi preskrbe s hrano so:
oktobra je bil mesec slovenskega rdečega mesa v redni prodaji in akcijski prodaji v trgovski verigi Spar, ki se nadaljuje tudi v november,
odlične poslovne navade nekaterih »diskontnih« trgovcev in poslovanje z bistveno nižjimi maržami, kot smo jih vajeni pri drugih deležnikih,
odlična promocija raznolikih slovenskih pridelkov na segmentu svežega sadja in zelenjave v trgovski verigi Mercator,
intenziven (povečan) odkup slovenskega paradižnika v času poletne pridelovalne konice (avgust 2015) s strani trgovske verige Spar,
intenziven razvoj novih izdelkov v živilsko predelovalnem sektorju.
Žal pa moram ugotoviti, da se še vedno pojavljajo precej problematične nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja. In za boljšo prepoznavnost vas prosim, da pomagate pri promociji poštenih odnosov in prepoznavnosti nepoštenih praks.
Za lažje prepoznavanje nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj, ki se pojavljajo pri odkupu prehranskih izdelkov, vam želim predstaviti najpogostejše. In te so: - logistični rabati: v nekaterih primerih tudi do 10 % - zakup police: v nekaterih primerih v obliki popusta do 5 % - rabat za generično promocijo panoge: običajno od 1 do 3 % - superrabat 1: običajno okoli 2 % - superrabat 2: v nekaterih primerih tudi 9,2 % - otvoritveni popust: običajno okoli 2 % - rabat za kalo: običajno okoli 4 %, lahko tudi do 10 % - rabat za rast prodaje: običajno vezan na dosežen promet, - uvajalni rabat: običajno nekaj %, - omejevanje pravice do zaračunavanja zamudnih obresti, - omejevanje možnosti odprodaje terjatev, - nesorazmeren rok za potrditev spremembe cenika, kadar ga želi spremeniti
dobavitelj (običajno 60 dni) v primerjavi z rokom, kadar to želi trgovina (običajno
takoj), - prenos poslovnega tveganja na dobavitelja: npr. vračanje neprodanega blaga,
zaračunavanje inventurnega manjka ipd., - nerazumsko visoke pogodbene kazni zaradi zamud pri dobavi: tudi nekaj
1.000,00 EUR. V jesenskih razgovorih s trgovskimi verigami v Sloveniji sem obdržal dogovorjeno dinamiko preverjanja nepoštenih praks: 1. prehod na neto neto cene pri trgovski verigi, ki tega še ne uveljavlja, pri podpisu
novih pogodb za leto 2016 (za sektor sadja in zelenjave ter vina), za sektor kruha
in pekovskih izdelkov pa se prehod na neto neto cene že izvaja; 2. skrajševanje zamud pri plačilu zapadlih računov; V nadaljevanju bom svojo pozornost intenzivno usmeril na nadaljevanje dialoga do izvajalcev nepoštenih praks in predvsem do pogojev, ki jih bodo razvijali novi lastniki prodanih podjetij do slovenskih dobaviteljev. Pri tem računam na odkritost in konkreten dialog tudi s strani kmetov, zadrug in predstavnikov živilskih in kmetijskih podjetij, ki jih prosim za sprotno obveščanje o kakršnih koli novih pritiskih nanje z nepoštenimi praksami. S sistematičnim terenskim delom bom pridobival nove informacije o nepoštenih praksah pri vseh deležnikih v verigi preskrbe s hrano. Pri tem me bo zanimal predvsem napredek pri preprečevanju nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj, skladno z dogovori z izvajalci nepoštenih praks. V naslednjih mesecih bom intenzivno promoviral iskanje rešitev med vsemi deležniki in inštitucijami za uvedbo sledljivosti porekla hrane (sveže meso, sadje in zelenjave v rinfuzi) do računa. Prav tako bom nadaljeval s promocijo slovenske hrane in kratkih verig pri sistemu javnih naročil. Verjetno bom že do novega leta pripravil prvo prijavo najbolj perečih nepoštenih praks na Agencijo RS za varstvo konkurence, kar mi v bistvu nalaga tudi Uredba o delovanju varuha. Ponovno prosim vse vas, ki pomembno vplivate na oblikovanje javnega mnenja, da po svojih močeh in na pošten način promovirate lokalno pridelano in predelano hrano s slovenskim poreklom. Kajti, če bodo slovenski potrošniki iskali slovenske prehranske izdelke v naših trgovinah, potem je tudi vprašanje lastništva podjetij v verigi preskrbe s hrano manj pomembno kot je to trenutno. Na koncu se želim zahvaliti tudi osebju na MKGP za izkazano zaupanje in tehnično pomoč, saj brez njih nikakor ne bi uspel posvetiti toliko energije v preprečevanje nepoštenih praks. Prav je, da se tudi javno zahvalim delodajalcu, zavodu Grm Novo mesto za podporo pri izvajanju moje nove naloge Varuha, saj bi sicer težko uskladil vse obveznosti, ki sem jih z imenovanjem prevzel. Za vašo pripravljenost za promocijo slovenske verige preskrbe s hrano se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem in se veselim ponovnega srečanja z vami. Novo srečanje bo predvidoma spomladi 2016, prav tako pa lahko novice pridobite tudi na spletni strani na naslovu: www.varuhverigehrane.si. dr. Jože Podgoršek Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano