Odnosi v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji so še vedno zapleteni in kažejo na burne procese pri medsebojnem sodelovanju različnih partnerjev. Zato je stalno spremljanje medsebojnih odnosov s strani različnih inštitucij, ne le varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano izjemnega pomena, saj s tem lahko opozarjamo na nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja, hkrati pa promoviramo pozitivne prakse in preko teh motiviramo vse deležnike k uvajanju pozitivnih praks med svoje partnerje.
V času od zadnje tiskovne konference (1.3.2016) pri svojem delu nisem zasledil novih poskusov uvajanja nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj. Zato sem se v tem času v funkciji varuha intenzivno posvetil prijavi sumov nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj Agenciji RS za varstvo konference. Z agencijo namreč intenzivno sodelujem pri razumevanju in pojasnjevanju vsebine v prijavi in interpretaciji dela Zakona o kmetijstvu, ki ureja nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano. Zaradi zapletenosti postopka in pomanjkanja pravne prakse v EU na agenciji še vedno nadaljujejo s preverjanjem pogodbenih odnosov med posameznimi deležniki v verigi preskrbe s hrano, zato še nimam povratne informacije o ugotovitvah.
V zadnjih treh mesecih sem intenzivno sodeloval s ključnimi deležniki v verigi preskrbe s hrano. Poleg rednih kontaktov s posamezniki sem se udeležil tudi tradicionalnega letnega Posveta zadružnikov v Portorožu (8. in 9. marec), kjer sem poudaril pomen povezovanja posameznikov in tudi zadrug z namenom racionalizacije stroškov pri nabavnem in prodajnem trženju in povečevanju pogajalske moči pri pogajanju z močnejšimi, bolj organiziranimi partnerji (trgovske verige so še vedno najbolje organizirani deležniki z največjo pogajalsko močjo v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji). Poleg tega sem se udeležil tudi 16. Vrha kmetijskih in živilskih podjetij v Novi Gorici (1. junij).
Zaradi zaustavitve novih poskusov uvajanja nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano sem se časovno posvetil proučevanju pozitivnih praks. Prepričan sem namreč, da lahko tudi preko promocije pozitivnih praks vplivamo na deležnike v smeri uvajanja pozitivnih izkušenj drugih v svoje poslovanje s posameznimi partnerji.
Tako sem v tem času zasledil sledeče aktualne pozitivne prakse:
Intenzivno interno usposabljanje o načelih kodeksa dobrih poslovnih odnosov za nabavnike v trgovski verigi Hofer d.o.o.
Vztrajanje pri prodaji rdečega mesa v redni in akcijski ponudbi vse od oktobra 2015 v trgovski verigi Spar Slovenija d.o.o.
Postopno prehajanje na NETO NETO nabavno ceno in s tem uvajanje kodeksa dobrih poslovnih praks iz leta 2011 v sektorju pekarstva, pijač in tudi v drugih sektorjih v trgovski verigi Spar Slovenija d.o.o. Po zagotovilih vodstva so v tej trgovski verigi prešli na NETO NETO nabavno ceno že z okoli 60 % slovenskimi dobavitelji.
Uvajanje novih lokalnih ponudnikov in produktov ter uvajanje teh produktov na lokalnih tržnih mestih v trgovskem sistemu Mercator d.d. S projektom Radi imamo domače so v svoj trgovski sistem vključili preko 800 novih domačih izdelkov od manjših dobaviteljev, med katerimi večina nima zadostnih količin za pokrivanje vseh trgovskih centrov po Sloveniji, zato so ponudbo povečali predvsem na lokalnih območjih in s tem sledijo težnji po kratkih tržnih poteh.
Vztrajanje na NETO NETO nabavni ceni pri sektorju sadje in zelenjava v poslovnem sistemu Mercator d.d.
Močno tržno povezovanje slovenskega zadružnega sistema in trgovskega sistema Mercator d.d., kar sta oba partnerja potrdila s slavnostnim podpisom sporazuma o sodelovanju na zadružnem posvetu v Portorožu.
Vztrajanje na NETO NETO nabavni ceni pri sektorju sadje in zelenjava ter postopno prehajanje na NETO NETO nabavno ceno tudi pri drugih sektorjih v trgovski verigi Engrotuš d.o.o.
Intenzivno promoviranje prehranskih izdelkov slovenskih dobaviteljev v tradicionalnih trgovskih verigah Mercator d.d., Spar Slovenija d.o.o. in Engrotuš d.o.o.
Verjamem, da bodo ti primeri dobrih praks spodbudili tudi vse ostale deležnike oziroma sektorje k uvajanju dobrih poslovnih praks v medsebojnih razmerjih. Tudi te pozitivne prakse vendarle nakazujejo, da celotna veriga preskrbe s hrano vseeno stremi k uvajanju podpisanih dogovorov v kodeksu dobrih poslovnih praks v agroživilski verigi iz leta 2011. Zato sem prepričan, da bodo odnosi med deležniki v bodoče vse bolj pošteni z upoštevanjem specifik posameznega deležnika oziroma pridelovalnih razmer v naši državi.
ZAKLJUČEK Ponovno prosim vse vas, ki pomembno vplivate na oblikovanje javnega mnenja, da po svojih močeh in na pošten način še naprej promovirate lokalno pridelano in predelano hrano s slovenskim poreklom. Kajti, če bodo slovenski potrošniki iskali slovenske prehranske izdelke v naših trgovinah, potem je tudi vprašanje lastništva podjetij v verigi preskrbe s hrano manj pomembno kot je to trenutno.
Na koncu se želim zahvaliti tudi osebju na MKGP za izkazano zaupanje in tehnično pomoč, saj brez njih nikakor ne bi uspel posvetiti toliko energije v preprečevanje nepoštenih praks. Prav je, da se tudi javno zahvalim delodajalcu, zavodu Grm Novo mesto za podporo pri izvajanju moje naloge Varuha, saj bi sicer težko uskladil vse obveznosti, ki sem jih z imenovanjem prevzel.
Za vašo pripravljenost za promocijo slovenske verige preskrbe s hrano se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem in se veselim ponovnega srečanja z vami, ki bo predvidoma v času sejma AGRA v Gornji Radgoni, kjer že sedaj planiramo okroglo mizo z naslovom »Kaj drugi mislijo o odnosih v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji«. Okrogla miza bo v ponedeljek, 22.8.2016, o dogodku vas bomo še naknadno obvestili. Prav tako pa lahko novice pridobite tudi na spletni strani na naslovu: www.varuhverigehrane.si.
dr. Jože Podgoršek Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano