top of page

Analiza strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah



Analiza strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah, s katero so bila identificirana razmerja med domačimi in tujimi prehranskimi izdelki ter blagovnimi in trgovskimi znamkami, je bila prvič opravljena leta 2018. Glede na opažanja in razvoj dogodkov ter tudi na pobudo deležnikov v verigi preskrbe s hrano je bila ponovno izvedena podobna analiza strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah, ki omogoča primerjavo stanja s prvim merjenjem iz leta 2018 ter razširi uvid v aktualno problematiko prehranskega področja.


Analiza iz leta 2018 je pokazala, da so trgovske verige oglaševale svoje proizvode glede na poreklo in to uporabljale kot močan argument za privabljanje kupcev. Analiza je tudi prikazala različne pristope posameznih trgovskih verig pri oglaševanju porekla.

Z analizo v letu 2023 smo želeli preveriti spremembe dejanske strukture z vključitvijo novih trgovskih verig in novih načinov nakupovanja (analiza spletnih trgovin) in privabljanja kupcev z reklamnimi katalogi.


Veriga preskrbe s hrano vključuje pridelavo oziroma prirejo, predelavo, distribucijo, veleprodajo oziroma maloprodajo do končnega potrošnika in je trajnostno naravnana. S svojim obstojem in delovanjem vpliva na gospodarstvo, zdravje in okolje. Deležniki verige so pridelovalci, zadruge, predelovalni sektor in trgovina, vsi s ciljem, da se potrošniku ponudi kvalitetna hrana po, zanj sprejemljivi ceni, hkrati pa imajo vsi členi v verigi ustrezen delež plačila. Nov izziv na področju kmetijstva, pridelave hrane in v verigi preskrbe s hrano, predstavlja aktualna problematika dviga proizvodnih stroškov kmetijskih pridelkov in živil na eni strani ter podražitve hrane pri trgovcih, ki jih občutijo potrošniki.


Vzpon velikih trgovinskih sistemov je že pred leti povzročil propadanje manjših lokalnih in regionalnih trgovcev, danes jih deluje le še za vzorec. Poglavitni vzrok temu naj bi bili količinski rabati, ki so jih uvajali veliki trgovci. Trenutna energetska in prehranska kriza ter inflacija so še dodatno porušili razmerja. Za visoke razpone cen od pridelave do potrošnika pa je možno, da se preko maržne politike lahko »skrivajo« tudi z zakonom določena nedovoljena ravnanja. V zadnjem obdobju so namreč evidentirana nova nedovoljena ravnanja, o katerih potrošnik, predpostavljamo, ni dovolj seznanjen, je pa med najbolj oškodovanimi. Ob tem je zaznati, da se na policah (tudi manjših trgovcev) povečuje delež tujih, praviloma cenejših prehranskih proizvodov. Tudi tuje blagovne znamke se bolj uveljavljajo v odnosu z domačimi (tudi paradnimi). Trgovske verige medtem gradijo konkurenčno prednost na način, da nagovarjajo potrošnike za nakup v njihovi trgovski verigi preko prehranskih izdelkov slovenskega porekla. Slovenski dobavitelji se tako izrabljajo v promocijske namene, kar jim glede na posamezne pogodbene zaveze povzroča dodatne stroške, s prodajnimi aktivnostmi v trgovskih centrih pa se pospešuje predvsem prodaja tujih prehranskih izdelkov. Že večkrat je bila zaznana pogosto intenzivna promocija in prodaja prehranskih izdelkov preko blagovnih znamk, ki nakazujejo slovensko poreklo ter proizvodov tujega porekla tudi v času, ko je bila ponudba enakih prehranskih pridelkov ali izdelkov slovenskega porekla zadostna (npr. sezonska zelenjava, jesenska prodaja tujega krompirja, čebule idr.).


V analizo so bile vključene naslednje trgovske verige:


Velike trgovske verige:

Mercator (Mercator d.d.)

Spar (Spar Slovenija d.o.o.)

Tuš (Engrotuš d.o.o.)

Hofer (Hofer trgovina d.o.o.)

Lidl (Lidl Slovenija d.o.o.)

Eurospin(EurospinEko, d.o.o.)


Regionalne trgovske verige

E.Leclerc (Rudnidis trgovina, d.o.o.),

Trgovine Jager (Jagros, d.o.o.)

Fama (Fama d.o.o. Vipava)


Analiza pokaže razmerja med:

  • domačimi in tujimi prehranskimi izdelki (proizvajalci) na policah trgovskih verig,

  • prehranskimi izdelki domačega in tujega porekla na policah trgovskih verig,

  • prehranskimi izdelki trgovskih in blagovnih znamk proizvajalcev na policah trgovskih verig,

  • maloprodajnimi cenami domačih in tujih prehranskih izdelkov na policah trgovskih verig,

  • maloprodajnimi cenami prehranskih izdelkov domačega in tujega porekla na policah trgovskih verig,

  • maloprodajnimi cenami prehranskih izdelkov trgovskih in blagovnih znamk proizvajalcev na policah trgovskih verig.


Analiza strukture prehranskih izdelkov v analiziranih izdelčnih skupinah v raziskavo zajetih trgovinah, kaže na naslednja razmerja na policah trgovskih verig v Sloveniji.


1. Proizvajalec

  • 64 % izdelkov je bilo slovenskega proizvajalca in 36 % tujega proizvajalca.

  • najnižji delež izdelkov slovenskega proizvajalca je v izdelčni skupini pekovski izdelki (33 %).

  • najvišji delež izdelkov slovenskega proizvajalca je v izdelčni skupini meso in mesni izdelki (84 %).


Ob popisu leta 2018, je bilo na policah glavnih petih trgovskih verig 63 % izdelkov slovenskega proizvajalca in 37 % tujega proizvajalca.


2. Znamka

  • 54% izdelkov blagovnih znamk proizvajalca in 46% izdelkov trgovskih znamk.

  • najnižji delež izdelkov trgovskih znamk je v izdelčni skupini mlevski izdelki (27 %).

  • najvišji delež izdelkov trgovskih znamk je v izdelčni skupini sadje in zelenjava (60 %).


Leta 2018 je bilo zabeleženih 56 % izdelkov blagovnih znamk proizvajalca in 44 % izdelkov trgovskih znamk.


V primerjavi z analizo, ki je bila opravljena v letu 2018, se razmerje med izdelki domačih in tujih proizvajalcev na policah slovenskih trgovin ni bistveno spremenilo in ostaja na podobni ravni tudi z vključitvijo preostalih trgovskih verig v raziskavo.


3. Analiza po posameznih trgovskih verigah v izbranih izdelčnih skupinah razkriva naslednje:

  • najnižji delež izdelkov slovenskega proizvajalca je v trgovini Eurospin (38%),

  • najvišji delež izdelkov slovenskega proizvajalca je v trgovini Tuš (69 %),

  • najnižji delež izdelkov trgovskih znamk je v trgovini Fama (1 %),

  • najvišji delež izdelkov trgovskih znamk v trgovini Lidl (64 %).

4. Izsledki analize percepcije potrošnikov

nakazujejo na to, da je večji del potrošnikov pri nakupu mesa in mesnih izdelkov ter sadja in zelenjave najbolj pozoren na poreklo, medtem ko je pri ostalih izdelčnih skupinah večji del potrošnikov bolj pozoren na proizvajalca.

Potrošniki so pri izbiri trgovine v povprečju najbolj pozorni na cene. Ponudba živil slovenskega porekla je med prioritetami na četrtem mestu, za lokacijo in razmerjem cena : kakovost.


5. Vzporedna analiza izdelkov v raziskavo zajetih spletnih trgovinah in v katalogih vseh trgovin

Ta analiza kaže na pomanjkljive informacije glede proizvajalca in porekla izdelkov. Skupaj je v vseh katalogih navedena desetina izdelkov slovenskih proizvajalcev ter slaba petina izdelkov slovenskega porekla, pri ostalih podatek ni podan.


Glede na prisotnost oznak, s katerimi trgovci v katalogih izpostavljajo slovenske izdelke (slovensko poreklo ali slovenski proizvajalec), ugotavljamo, da je, gledano v celoti, razmerje označenih izdelkov v trgovinah, spletnih trgovinah in v katalogih primerljivo. Z oznakami, ki označujejo slovenski proizvod in/ali poreklo je označena približno četrtina izdelkov.


Izpostaviti pa velja, da je v katalogih vseeno zaznati več s slovenskimi oznakami poudarjenih izdelkov predvsem iz skupine sadje in zelenjava (59 %), kot jih je bilo, v času popisa, dejansko zaznati v trgovinah (29 %).


Celotna raziskava Analiza strukture prehranskih izdelkov 2023 je na voljo

na naslednji povezavi (pdf - cca 4Mb).


Analiza strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah_koncno porocilo_2023
.pdf
Download PDF • 3.99MB

Igor Hrovatič Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano




Kommentare


bottom of page