Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je pripravilo Odredbo o rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oz. živilskih proizvodov. Predvsem z namenom ugotavljanja utemeljenosti podražitev hrane v Sloveniji, medtem, ko se cene hrane drugje že znižujejo.
Kot varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano pozdravljam omenjeno odredbo in upam, da bo vzpostavila poštene odnose vzdolž celotne verige in da bo tako postala hrana bolj dostopna potrošnikom. Poudariti je potrebno, da se problematika, ki se jo želi reševati z Odredbo, ne pojavlja samo v delu trgovine (kot kupca proizvodov), temveč tudi v predelovalnem sektorju. Predelovalni sektor pa se v verigi preskrbe s hrano pojavlja tako kot kupec kmetijskih proizvodov od pridelovalcev (in tu nastopa kot močnejši člen ) in kot dobavitelj trgovini ali končnemu potrošniku (kjer pa ni vedno v močnejšem položaju).
Problematika višine marž se ni pojavila v zadnjih dveh letih, ampak je prisotna že dalj časa, vendar zaradi drugih razmer ni bila tako javno izpostavljena. Dejansko obstaja že od trenutka, ko so se začeli močno razvijati veliki trgovinski sistemi, že po letu 1990. Vzpon velikih trgovinskih sistemov je povzročil propadanje manjših lokalnih in regionalnih trgovcev, danes jih deluje le še za vzorec. Poglavitni vzrok temu naj bi bili količinski rabati, ki so jih uvajali veliki trgovci. Trenutna energetska in prehranska kriza sta še dodatno porušili razmerja. Tako se na policah (tudi manjših trgovcev) povečuje delež tujih praviloma cenejših prehranskih proizvodov. Tudi tuje blagovne znamke se bolj uveljavljajo v odnosu z domačimi (tudi paradnimi).
Za visoke razpone cen od pridelave do potrošnika pa je lahko tudi možnost, da se preko maržne politike lahko »skrivajo« tudi z zakonom določena nedovoljena ravnanja.
Prehransko področje je zelo občutljivo in specifično področje. Zakaj? Zato, ker bo vsak državljan kupil kruh ali mleko, da ne bo lačen, ne glede na to koliko staneta oziroma za koliko bo danes dražji od včeraj. Ravno na podlagi kruha in mleka lahko ugotovimo, da so osnovni prehranski proizvodi v Sloveniji dražji kot v drugih državah (npr. na Hrvaškem).
Upam, da bodo podatki pridobljeni s pomočjo Odredbe služili ne samo kot evidenca ali primerjava, temveč bo na podlagi njih mogoče izvesti tudi kakšne konkretne ukrepe, da bo veriga preskrbe s hrano zopet vzpostavljena in delujoča in da si bo slovenski potrošnik lahko privoščil tudi več kvalitetne, lokalne, doma pridelane hrane. Saj tudi za to pri vsem te gre.
Igor Hrovatič Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
#izjavazajavnost #Preskrbashrano #Varuhodnosovvverigipreskrbeshrano #kmetijstvo #proizvodnjahrane #dvigcen #dvigovanjecen #inflacija