Bistvene spremembe na področju nedovoljenih ravnanj, ki jih uvaja sprememba Zakona o kmetijstvu, ki je bila objavljena v UL RS št 86/21 – odl. US 123/21 se nanašajo predvsem na:
1. Na novo so definirani plačilni roki za hitro pokvarljive (30 dni) in druge kmetijske in živilske proizvode (60 dni). Navedene so tudi izjeme pri plačilnih rokih: za plačila kupca dobavitelju - kadar se taka plačila izvedejo v okviru šolske sheme na podlagi 23. člena Uredbe št. 1308/2013/EU, za plačila oseb javnega prava, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo, v smislu točke (b) točke četrtega odstavka 4. člena Direktive 2011/7/EU, za plačila po pogodbah o dobavi med dobavitelji grozdja ali grozdnega mošta za proizvodnjo vina ter njihovimi neposrednimi kupci 30 dni od datuma dostave oziroma 30 dni od datuma določitve zneska za plačilo pri čemer se upošteva poznejši datum. Dodatne izjeme povezane za organizacije proizvajalcev ustanovljene pred 1.1. 2019 in v skladu z dogovorom o porazdelitvi vrednosti v skladu z 172.a členom uredbe 1308/2013 ki je namenjena trgu sladkorja.
2. Nekoliko se spreminjajo določbe, ki določajo delovanje varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Varuh vsake tri mesece poroča ministru pristojnemu za kmetijstvo in ministru, pristojnemu za trgovino: o svojih aktivnostih in stanju glede nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano. Tudi če varuh ni javni uslužbenec, se glede nasprotja interesov ter daril uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za javne uslužbence. Nekoliko so se spremenila tudi določila za imenovanje in prenehanje funkcije varuha. Zakon predvideva funkcijo varuha v smeri opozarjanja nedovoljenih ravnanj, spremljanje dogajanja v verigi preskrbo s hrano, prijave ugotovljenih nedovoljenih ravnanj ter izvajanja mediacij med deležniki.
3. V celoti so na novo opredeljena nedovoljena ravnanja, ki vsebujejo tudi novo opredelitev znatne tržne moči. Nedovoljena ravnanja so tista ravnanja s katerimi pogodbena stranka, ki ima znatno tržno moč v razmerju do druge pogodbene stranke, le to izkorišča v nasprotju z dobrimi poslovnimi praksami.
Šteje se, da ima kupec znatno tržno moč, če letni promet ustvarjen v preteklem letu s strani:
dobavitelja ne presega 2.000.000 eurov in s strani kupca presega 2.000.000 eurov;
dobavitelja presega 2.000.000 eurov, vendar ne presega 10.000.000 eurov in s strani kupca presega 10.000.000 eurov;
dobavitelja presega 10.000.000 eurov, vendar ne presega 50.000.000 eurov in s strani kupca presega 50.000.000 eurov;
dobavitelja presega 50.000.000 eurov, vendar ne presega 150.000.000 eurov in s strani kupca presega 150.000.000 eurov;
dobavitelja presega 150.000.000 eurov, vendar ne presega 350.000.000 eurov in s strani kupca presega 350.000.000 eurov.
Omenjeno se uporabljajo tudi za prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov s strani dobaviteljev, katerih letni promet ne presega 350 000 000 EUR, vsem kupcem, ki so javni organi oz. kupci po zakonu o javnem naročanju.
4. Seznam 23 nedovoljenih ravnanj je razširjen z nepoštenimi trgovskimi praksami iz Direktive na 27 nedovoljenih ravnanj. Spremembe povezane z nedovoljenimi praksami so predvsem:
povračilo za skladiščenje ali razstavljanje ali postavitev izdelkov na police na prodajnih mestih, ali za omogočanje dostopnosti takih proizvodov na trgu, ali za stroške osebja za opremljanje prostorov, uporabljenih za prodajo proizvodov dobavitelja, razen če se dobavitelj in kupec jasno in nedvoumno vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, ki bodo izvedeni in katerih realizacijo je mogoče dokazati;
zaračunavanje stroškov popustov promocije, oglaševanja in trženja kmetijskih in živilskih proizvodov, razen če se dobavitelj in kupec pisno, jasno, nedvoumno in vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, ki bodo izvedeni in katerih realizacijo je mogoče dokazati;
vračilo neprodanih kmetijskih in živilskih proizvodov dobavitelju, navedenih v drugem odstavku 61.b člena zakona, ki niso hitro pokvarljivi in katerih rok uporabe je še najmanj ena tretjina od dostave do zapadlosti, ne da bi kupec plačal za te neprodane proizvode ali ne da bi plačal za odstranitev teh proizvodov ali oboje, razen če je bilo vračilo jasno in nedvoumno vnaprej dogovorjeno v pogodbi o dobavi ali v poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, ki bodo izvedeni in katerih realizacijo je mogoče dokazati;
zahteva kupca, da dobavitelj ne prodaja izdelkov tretjim strankam po nižjih cenah od tistih, ki jih plača sam;
odpoved naročila hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov v tako kratkem roku, da za dobavitelja ni mogoče razumno pričakovati, da bo našel nadomesten način za trženje ali uporabo teh proizvodov; odpoved v roku, krajšem od 30 dni, se vedno šteje kot kratek rok;
zahteva po plačilu za poslabšanje ali izgubo kmetijskih in živilskih proizvodov oziroma za oboje, do katerih pride v prostorih kupca ali po prenosu lastništva na kupca, kadar tako poslabšanje ali izguba ni posledica malomarnosti ali krivde dobavitelja
zavrnitev pisne potrditve pogojev pogodbe o dobavi med kupcem in dobaviteljem, za katere je dobavitelj zaprosil za pisno potrditev ali neizpolnjevanje obveznosti glede pisne oblike pogodbe, sklenitve pogodbe pred dobavo blaga in obveznih sestavin pogodbe iz 61.g člena tega zakona.
enostranska sprememba pogojev pogodbe o dobavi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki zadevajo pogostost, način, kraj, roke ali obseg dobave ali dostave kmetijskih in živilskih proizvodov, standarde kakovosti, plačilne pogoje ali cene, ki zadevajo opravljanje storitev;
protipravna pridobitev, uporaba ali razkrije poslovne skrivnosti dobavitelja s strani kupca v smislu zakona, ki ureja poslovno skrivnost;
grožnje kupca s trgovinskimi povračilnimi ukrepi (npr.: umik proizvodov iz ponudbe, zmanjšanje naročenih količin proizvodov ali prekinitev določenih storitev, ki jih kupec opravlja za dobavitelja, kot so trženje ali promocije proizvodov dobavitelja), oziroma izvedba takšnih ukrepov, če dobavitelj uveljavlja svoje pogodbene ali zakonske pravice, vključno z vložitvijo prijave pri izvršilnih organih ali s sodelovanjem z izvršilnimi organi med postopkom;
zahteva kupca po nadomestilu za stroške, nastale pri preučevanju prijave strank v zvezi s prodajo proizvodov dobavitelja, čeprav ne gre za malomarnost ali krivdo dobavitelja;
Kadar kupec za primere nedovoljeni ravnanj povračil (3. tč. 4. odstavka 61.f člena) ter zaračunavanje stroškov (4. tč. 4.odst. 61,f člena) zahteva plačilo, kupec dobavitelju zagotovi pisno oceno plačil na enoto ali skupnih plačil ter pisno oceno stroškov in podlago za to oceno, ki je lahko v obliki cenika aktivnosti storitev ali cenika marketinških oziroma promocijskih aktivnosti.
Celotno ali delno kritje stroškov popustov, s strani dobavitelja, za kmetijske in živilske proizvode, ki jih je kupec prodal v okviru promocije prepovedano, razen če kupec pred promocijo, ki jo je začel, opredeli trajanje promocije in pričakovano količino kmetijskih in živilskih proizvodov, ki naj bi bili naročeni po znižani ceni.
5. Podrobneje zakon tudi določa delovanje javne agencije za varstvo konkurence (AVK).
Javna agencija RS za varstvo konkurence sodeluje z drugim izvršilnimi organi držav članic in z Evropsko Komisijo pri postopkih s čezmejno razsežnostjo.
Javna agencija RS za varstvo konkurence vsako leto do 15. marca na svoji spletni strani objavi letno poročilo nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi in pošlje Komisiji poročilo o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi.
Pristojnosti AVK se uporabljajo za prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov, pri kateri sta dobavitelj, kupec ali pa oba ustanovljena v EU. Podobno velja tudi za storitve, če so izrecno navedene in, ki jih kupec opravlja za dobavitelja ter za sporazume med dobavitelji in potrošniki,
AVK je tudi institucija kamor deležniki prijavljajo nedovoljena ravnanja.
V skladu z Direktivo so novelirani tudi postopki po katerih bo delovala Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence. AVK je s strani R Slovenije imenovan tudi kot pristojni organ države članice do Evropske komisije. Skladno z direktivo tudi letno poroča Evropski komisiji o stanju nedovoljenih ravnanj v Sloveniji.
Spremembe zakona o kmetijstvu začnejo veljati s 01. 11. 2021. Pogodbe v verigi preskrbe s hrano, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona in še veljajo, morajo biti usklajene z določbami tega zakona najpozneje do 1. novembra 2021.
Igor Hrovatič Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano