Vpliv epidemije COVID 19 na odnose v verigi preskrbe s hrano

Epidemija COVID-19 je vplivala tudi na odnose v verigi preskrbe s hrano. Z raziskavo med deležniki v verigi preskrbe s hrano sem ugotavljal kako so na odnose v verigi preskrbe s hrano vplivali ponudba in načini nakupov v času epidemije, samooskrba, kakšno je bilo ravnovesje moči v verigi, vpliv PKP ukrepov in nedovoljenih ravnanj.


Na podlagi ugotovitev je varuh pripravil spodnja priporočila:


1. Potrošniki v raziskavi ugotavljajo, da so se cene slovenskih živil zvišale. V verigi preskrbe s hrano nastopajo deležniki individualno, ne kot veriga, kar se na koncu pozna v dražjih živilih za potrošnika. Veriga preskrbe s hrano naj deluje tako, da so vsa tveganja enakomerno porazdeljena po verigi. Vzpostavljeni naj bodo pošteni in transparentni odnosi. Preprečevanju zvišanja cen živil pripomorejo tudi direktni nakupi predvsem pri pridelovalcih, vpliv ima tudi samooskrba.


2. Vsi deležniki v verigi preskrbe s hrano ugotavljajo, da je kot najšibkejši člen v verigi pridelovalec, najmočnejši pa trgovina. Ugotovljeno je tudi, da se je ravnovesje v verigi v letu 2021 poslabšalo. Poslabšal se je tudi njihov pogajalski položaj. Na nivoju pridelovalcev je potrebno peljati aktivnosti v smeri povezovanja. Tu predlagam večjo vlogo predvsem zadružnega sistema in politiko države, ki bo spodbudna za povezovanje pridelovalcev.


3. Priporočila kot predlogi za izboljšanje ravnovesja v verigi



4. PKP ukrepi: iz raziskave je razvidno , da so PKP ukrepi koristili deležnikom v verigi preskrbe s hrano. Priporočilo, predvsem državi, da preveri možnost uveljavitve ukrepov tudi kot sistemski način reševanja v verigi preskrbe s hrano.


5. Nedovoljena ravnanja se zmanjšujejo, vendar še vedno predstavljajo težavo pri poslovanju med deležniki. Deležniki v verigi preskrbe s hrano naj imajo med sabo transparentne poslovne odnose poveča naj se stopnja zaupanja, zagotavlja pričakovana in dogovorjena kvaliteta ter spoštovanje vseh dogovorov (tako dolgoročnih dogovorjenih s pogodbami kot kratkoročnih povezanih s konkretnimi rokovno dogovorjenimi dobavami). Sankcije naj bodo sorazmerne glede na obseg poslovanja (tako količinskega kot finančnega),


6. Kot eden od najpogostejših nedovoljenih ravnanj se v raziskavi navaja nespoštovanje plačilnih rokov. V samem poslovnem procesu je potrebno zagotoviti, da dobi končni dobavitelj (to je pridelovalec) plačilo v zakonsko določenem roku, ne glede na to, ali do kupca nastopa direktno ali preko drugega dobavitelja kupcu (npr. preko kmetijskih zadrug). Razmisliti tudi o dopolnitvi 61. b člena zakona o kmetijstvu. Podoben pojav poslovanja preko dobavitelja kupcu se pojavlja tudi pri vračilu blaga, končni dobavitelj (pridelovalec) dobi zavrnjeno blago tudi po deset ali več dneh in kot takšno ni več za nobeno uporabo


7. S spremembo zakona o kmetijstvu se je sistem prijav sumov nedovoljenih ravnanj razširil. Zato tudi v letošnjem letu priporočilo o prijavi suma nedovoljenega ravnanja varuhu odnosov v verigi preskrbe s hrano in/ali javni agenciji za varstvo konkurence Anonimnost je zagotovljena, kar ne bo imelo negativnih posledic za samo poslovanje. To se je dokazalo tudi v vseh dosedanjih primerih prijav.


Poročilo v pdf obliki:

Vpliv epidemije COVID 19 na odnose v verigi preskrbe s hrano
.pdf
Download PDF • 2.82MB


Igor Hrovatič Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano


#izjavazajavnost #Preskrbashrano #Varuhodnosovvverigipreskrbeshrano #mleko #proizvodnjamleka #kmetijstvo #proizvodnjahrane #dvigcen

#dvigovanjecen #covid19