PREDSTAVITEV DELOVANJA VARUHA ODNOSOV V VERIGI PRESKRBE S HRANO IN AKTUALNE ZADEVE
Podlaga za delovanje varuha izhaja iz Zakona o kmetijstvu in uredbe na podlagi zakona. Ta zakonodaja definira delovanje varuha in po spremembi zakona o kmetijstvu tudi nedovoljena ravnanja. Upoštevati in spoštovati pa je potrebno tudi vso drugo zakonodajo, ki se nanaša na deležnike v verigi preskrbe s hrano. Vizija nadaljnjega delovanja varuha izhaja že iz delovanja dosedanjega varuha. Ocenjujem, da je zastavljena vizija prava in je potrebno z njo samo nadaljevati, jo izpopolnjevati oz. nadgrajevati. V zadnjem času je bilo na nivoju EU in na nacionalnem nivoju pripravljenih nekaj dokumentov, ki usmerjajo tudi delovanje varuha. Nov predlog evropske direktive o nepoštenih praksah na tem področju uveljavlja tudi zakonodajno normo, ki je do sedaj v takšni obliki ni bilo. Tudi spremembe zakona o kmetijstvu na tem področju uvajajo definiranje nedovoljenih ravnanj, obveznost pisnih pogodb, nadzor nad izvajanjem zakona ter sankcije. Poleg pravnih aktov, je po moji oceni, najpomembnejši akt Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. To je trenutno v Sloveniji edini dokument, ki opredeljuje partnerstvo v agroživilski verigi z vključevanjem poslovnega-zasebnega sektorja in civilne sfere in je podpisan s strani vseh deležnikov v agroživilski verigi.
Tukaj naj izpostavim nekaj poudarkov, ki jim bom kot varuh sledil tudi v prihodnje:
Partnerski pristop deležnikov,
Trajnostni razvoj (tako v gospodarskem, okoljskem in socialno-družbenem smislu) – trajnostna prehranska veriga,
Spoštovanje dogovorov,
Skrb za kakovost,
Izogibanje do sedaj evidentiranih nepoštenih praks, objavljanje novonastalih nepoštenih praks in prijava vseh teh pristojnim institucijam,
Spoštovanje upoštevanja dobavnih in plačilnih rokov, vključno s spoštovanjem poštenih poslovnih dogovorov,
Uveljavitev sistema neto neto nabavnih cen blaga v celotni verigi.
Poleg navedenega vidim institut varuha kot promotorja lokalno pridelane in kakovostne domače hrane, institut, ki v samo verigo prinaša domače dobre prakse kakor tudi dobre prakse iz tujine. Glavna naloga varuha in vseh deležnikov v agroživilski verigi mora biti skrb za potrošnika. Je pa varuh tudi institut, ki opozarja na nepravilnosti, nespoštovanje kodeksa in nepoštene prakse. To pa je težji del, saj varuh nima drugih pristojnosti, razen opozarjanja. Zato je v trenutnem položaju izredno pomembno dobro sodelovanje z Agencijo za varstvo konkurence in varuhovo javno delovanje. V kratkem/srednjeročnem obdobju pa bi moral varuh dobiti tudi del pristojnosti, ki jih ima agencija za varstvo konkurence, v smislu deljene pristojnosti.
Veriga je močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Skrb varuha je, da so vsi členi v verigi močni. To pa bomo dosegli tudi s pravim pristopom – zagovarjam participativni pristop.
Zato bom ohranil način prijav nepoštenih praks preko telefona, elektronske pošte ali pa na anonimen način. Seveda pa bom vesel tudi primerov dobrih praks. Vsi podatki so dostopni na spletni strani Varuha. Seveda pa se bom z veseljem udeležil tudi dogodkov, srečanj, izobraževanj itd., z namenom predstavitve delovanja varuha in opozarjanja na nepoštene prakse oz. težav, ki se pojavljajo v verigi preskrbe s hrano. Uradne ure varuha pa bodo vsak torek od 13. do 17. ure.
Glede aktualnih zadev se bom predvsem osredotočil na izvajanje nove zakonodaje na tem področju. Kot varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano podpiram določila zakona o kmetijstvu, ki opredeljujejo nedovoljena ravnanja, kakor tudi določila, ki določajo obvezne sestavine pogodb in njihovo izvajanje. Kot varuh bom bedel nad tem kakšni so odnosi v celotni verigi, predvsem pa pozivam vse deležnike, da ne držijo fige v žepu. Določila nove zakonodaje so skladna tudi s Kodeksom dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi, ki so ga deležniki v verigi preskrbe s hrano podpisali v letu 2011. Takrat je bila Slovenija ena prvih evropskih držav, ki je na tak način urejala odnose v verigi preskrbe s hrano. Cilj vseh nas mora biti ponudba zdrave, sveže, kvalitetne in lokalno pridelane hrane potrošnikom po sprejemljivih cenah, na drugi strani pa moramo poskrbeti tudi za dostojno življenje in ustrezno okolje v verigi preskrbe s hrano. Navsezadnje so to tudi temelji Rimske pogodbe, na kateri še danes sloni Evropska unija.
Zato ne razumem vseh teh dogajanj povezanih z novelo zakona o kmetijstvu, od vlaganja ustavnih pritožb, do zaostrovanja pogojev dobave predvsem hitro pokvarljivega blaga. Zavedati se moramo, da v Sloveniji kupuje slovenski potrošnik in ne kateri koli drugi. Tega se je potrebno zavedati, ker nam vsem skupaj on postavlja zahteve. In za slovenskega potrošnika vemo kakšne so. Pravilo »kupec je kralj« še kako velja.
Igor Hrovatič
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano