Strokovni posvet na sejmu AGRA, 1 del

Na letošnjem sejmu AGRA je bil organiziran posvet z omenjenim naslovom, ki si ga lahko v celoti pogledate na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/live/zQC_fCu28G0

Govorci na posvetu:

Uvodni nagovor - Ministrstvo za kmetijstvo, Janez Cigler Kralj, minister

Evropski vidik - Evropska komisija, GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, Elisabeth Werner, generalna direktorica

Nacionalni pristopi

Avstrija: Fairness Büro – Doris Hold, direktorica

Nemčija: Zvezni urad za kmetijstvo in prehrano – oddelek za nepoštene trgovinske

prakse, Barbara Jeannot, namestnica vodje (prek video povezave)

Slovenija: Ministrstvo za kmetijstvo – Suzana Lara Krause, v.d. generalne direktorice

Panelna razprava: izzivi mlečne verige v Sloveniji

Andrej Korošec, mladi kmet, Spodnje Brežnice pri Poljčanah,

Karmen Sadek Pučnik, direktorica, KZ Slovenska Bistrica,

Vinko But, direktor, Mlekarna Celeia,

Jernej Rozina, direktor svežih programov, Mercator

Odziv in sklepne misli

Suzana Lara Krause, v.d. generalne direktorice, Ministrstvo za kmetijstvo,

Andrej Matvoz, direktor, Agencija RS za varstvo konkurence,

Elisabeth Werner, generalna direktorica, Evropska komisija

Skupni zaključki prvega dela , pred panelno razpravo.

Vsi govorci so se strinjali glede štirih ključnih ugotovitev:

Kmetje ostajajo najšibkejši člen prehranske verige. Nepoštene trgovinske prakse so še vedno prisotne kljub obstoječi zakonodaji. Največja ovira za učinkovito ukrepanje ostaja strah dobaviteljev pred prijavo kršitev. Potrebne so spremembe evropske direktive, predvsem na področju zaščite prijaviteljev, hitrejšega izvrševanja ter vključevanja novih oblik nepoštenih praks.

V nadaljevanju kratek povzetek, izdelanih s pomočjo umetne inteligence:

Janez Cigler Kralj, Minister za kmetijstvo RS:

Prehranska varnost je strateško vprašanje države, zato Slovenija krepi lokalno pridelavo hrane, samooskrbo ter odpornost agroživilske verige na krize in zunanje pretresе.

Kmet mora prejeti pravičen delež ustvarjene vrednosti, zato so potrebni uravnoteženi odnosi v prehranski verigi, učinkovito preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks in močnejši položaj kmetov pri pogajanjih.

Evropsko kmetijstvo potrebuje več konkurenčnosti in manj birokracije, ob enakih standardih za domače in uvožene prehranske proizvode ter večji preglednosti in zaupanju med vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano.

Elisabeth Werner, Generalna direktorica Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji:

Poudarila je pomen poštene prehranske verige v času podnebnih sprememb, vojn in motenj v preskrbi s hrano.

Poštenost ne pomeni enakosti, temveč uravnoteženje različnih interesov kmetov, predelovalcev, trgovcev in potrošnikov.

Kmetje so pogosto najšibkejši člen verige zaradi omejene pogajalske moči in težkega prenosa višjih stroškov v prodajne cene.

Predstavila je evropske instrumente za krepitev položaja kmetov:

• konkurenčno politiko,

• organizacije proizvajalcev,

• pisne pogodbe,

• preglednost trga,

• observatorij agroživilske verige,

• direktivo o nepoštenih trgovinskih praksah (UTP). [Prepis pos...ta na AGRA | Word]

Opozorila je, da se številni dobavitelji ne zavedajo svojih pravic in zaščite, ki jim jo daje direktiva.

Izpostavila je težavo strahu pred povračilnimi ukrepi, zaradi katerega se dobavitelji redko odločajo za prijavo kršitev.

Evropska komisija pripravlja revizijo direktive UTP z namenom:

• razširitve zaščite na več subjektov,

• vključitve novih nepoštenih praks,

• izboljšanja izvrševanja pravil,

• preprečevanja prodaje pod proizvodnimi stroški.

Glavno sporočilo

Poštena prehranska veriga ni le vprašanje pravičnosti, ampak tudi odpornosti in dolgoročne stabilnosti evropske preskrbe s hrano.

Doris Hold, Direktorica Fairness Büro Austria:

Predstavila je visoko koncentracijo trgovine z živili v Avstriji, kjer štirje največji trgovci obvladujejo 94 % trga.

Takšna koncentracija ustvarja neravnovesje moči med trgovci in dobavitelji.

Avstrijski Urad za pravičnost deluje kot:

• svetovalec,

• mediator,

• zaupen naslov za prijave dobaviteljev.

Sama je urad ponazorila s prispodobo »tigrovega mladiča«: prijazen in dostopen do pritožnikov, odločen in strog do kršiteljev.

Zagovarja preventiven pristop, mediacijo in prostovoljno odpravo kršitev pred formalnimi postopki.

Predlogi za spremembo evropske direktive

• Poenostavitev prometnih pragov.

• Prenos »sivih praks« na črni seznam prepovedanih praks.

• Večja anonimnost prijaviteljev.

• Omogočanje povračila škode prizadetim dobaviteljem.

Glavno sporočilo

Pravičnost ni zgolj pravno vprašanje, temveč temelj zaupanja, stabilnosti in prihodnosti evropskega kmetijstva.

Barbara Jeannot, namestnica vodje oddelka za nepoštene trgovinske prakse pri Zveznem uradu za kmetijstvo in prehrano Nemčije

Predstavila je nemški izvršilni model za izvajanje direktive UTP.

Glavni namen zakonodaje je zaščita manjših dobaviteljev pred izkoriščanjem s strani močnejših kupcev.

Nemški organ:

• sprejema prijave,

• izvaja preiskave,

• lahko izreka globe do 750.000 EUR,

• deluje tudi na področju ozaveščanja.

Največ težav povzročajo:

• prepozna plačila,

• vračanje neprodanih izdelkov,

• prisilne spremembe pogodb.

Opozorila je na ustvarjalnost velikih kupcev pri razvijanju novih praks, ki niso zajete v zakonodaji.

Izpostavila je problem dolgotrajnih upravnih in sodnih postopkov, ki zmanjšujejo učinkovitost zaščite dobaviteljev.

Pričakovanja glede revizije direktive

• hitrejši postopki,

• močnejša zaščita prijaviteljev,

• širši seznam prepovedanih praks,

• večja usklajenost pravil med državami članicami.

Glavno sporočilo

Dobri predpisi niso dovolj, če postopki trajajo predolgo in če se dobavitelji zaradi strahu ne odločijo za prijavo kršitev.

Suzana Lara Krause, v. d. generalne direktorice Direktorata za hrano in ribištvo Ministrstva za kmetijstvo RS

Prehranska veriga je strateško pomembna za prehransko varnost in odpornost države.

Konkurenčnost in pravičnost nista nasprotji, ampak pogoja za dolgoročno uspešno prehransko verigo.

Slovenski pristop temelji na:

• več lokalne hrane,

• krajših prehranskih verigah,

• večji dodani vrednosti,

• učinkovitem izvajanju pravil,

• preglednosti trga,

• medsebojnem zaupanju.

Posebej je poudarila pomen javnega naročanja za vključevanje lokalne hrane v šole, bolnišnice in domove za starejše.

Slovenija aktivno pripravlja predloge za prenovo evropske direktive o nepoštenih trgovinskih praksah.

Ključni izziv ostaja strah dobaviteljev pred povračilnimi ukrepi.

Predstavila je pomembni instituciji v Sloveniji:

• Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano,

• Javno agencijo RS za varstvo konkurence.

Glavno sporočilo

Za učinkovito prehransko verigo niso dovolj samo zakoni, temveč tudi kultura spoštovanja med vsemi deležniki.

Branko Ravnik

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

#poročilo #trgovskeverige #Preskrbashrano #Varuhodnosovvverigipreskrbeshrano #nepošteneposlovneprakse #kmetijstvo #proizvodnjahrane