Strokovni posvet na sejmu AGRA, 2. del

Na letošnjem sejmu AGRA je bil organiziran posvet z omenjenim naslovom, ki si ga lahko v celoti pogledate na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/live/zQC_fCu28G0

Govorci na posvetu:

Uvodni nagovor - Ministrstvo za kmetijstvo, Janez Cigler Kralj, minister

Evropski vidik - Evropska komisija, GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, Elisabeth Werner, generalna direktorica

Nacionalni pristopi

Avstrija: Fairness Büro – Doris Hold, direktorica

Nemčija: Zvezni urad za kmetijstvo in prehrano – oddelek za nepoštene trgovinske

prakse, Barbara Jeannot, namestnica vodje (prek video povezave)

Slovenija: Ministrstvo za kmetijstvo – Suzana Lara Krause, v.d. generalne direktorice

Panelna razprava: izzivi mlečne verige v Sloveniji

Andrej Korošec, mladi kmet, Spodnje Brežnice pri Poljčanah,

Karmen Sadek Pučnik, direktorica, KZ Slovenska Bistrica,

Vinko But, direktor, Mlekarna Celeia,

Jernej Rozina, direktor svežih programov, Mercator

Odziv in sklepne misli

Suzana Lara Krause, v.d. generalne direktorice, Ministrstvo za kmetijstvo,

Andrej Matvoz, direktor, Agencija RS za varstvo konkurence,

Elisabeth Werner, generalna direktorica, Evropska komisija

Eden od ciljev letošnjega posveta na sejmu AGRA je bil tudi pridobiti stališča deležnikov glede stanja in izzivov v mlečni verigi. V nadaljevanju je povzetek dogodka izdelan s pomočjo umetne inteligence:

Razprava je bila osredotočena na položaj slovenske mlečne verige, zlasti na vprašanje nizkih odkupnih cen mleka, cenovnih nihanj, konkurenčnosti domače pridelave in predelave ter vloge trgovcev in potrošnikov pri ohranjanju slovenskega mlečnega sektorja.

Udeleženci so se strinjali, da je mlečna veriga v Sloveniji med bolje organiziranimi prehranskimi verigami, vendar se sooča z resnimi tveganji: od pritiska globalnih trgov in presežkov mleka, razdrobljenosti pridelave in odkupa, visokih stroškov proizvodnje, vremenskih ekstremov ter vse močnejše cenovne občutljivosti potrošnikov.

Skupni imenovalec razprave je bila potreba po večji stabilnosti, preglednosti in partnerskem sodelovanju med kmeti, zadrugami, mlekarnami, trgovci in državo. Govorci so opozorili, da noben člen verige ne more sam rešiti sistemskih težav. Potrebni so dolgoročnejši dogovori, učinkovitejši mehanizmi za blaženje kriz, večja vlaganja v konkurenčnost ter močnejša komunikacija s potrošniki o pomenu slovenskega mleka in mlečnih izdelkov.

Ključna sporočila posameznih govorcev:

Branko Ravnik, moderator: V uvodu je poudaril, da je mlečni sektor izbran zaradi aktualnih težav z nizkimi cenami mleka in zaradi njegovega pomena v slovenskem kmetijstvu. Izpostavil je, da gre za relativno dobro organizirano verigo z močnim zadružništvom, konkurenčnimi kmetijami in pomembnim deležem slovenskih izdelkov na trgovskih policah, vendar tudi za verigo, ki jo ogrožajo globalni tržni pritiski, cenovna nihanja in spreminjanje nakupnih navad. V razpravi je usmerjal sogovornike k iskanju rešitev, kot so stabilnejši pogodbeni odnosi, nacionalni dogovor, večja prepoznavnost slovenskega porekla in krepitev sheme Izbrana kakovost.

Andrej Korošec, predstavnik kmetov oziroma pridelovalcev mleka: Poudaril je, da potrošniki pogosto vidijo le končni izdelek na polici, ne pa celotnega procesa pridelave mleka, vsakodnevne skrbi za živali, stroškov krme, dela in vremenskih tveganj. Opozoril je, da kmetje pri nizkih odkupnih cenah težko pokrivajo stroške, v slabih letih pa lahko poslujejo z izgubo. Kot ključno rešitev je izpostavil stabilnejše in dolgoročnejše pogodbe, ki bi omogočale bolj predvidljivo poslovanje in investicije. Njegovo najpomembnejše sporočilo je bilo, da bi mlečna veriga potrebovala stabilnejšo oziroma bolj fiksno ceno, ki bi kmetom omogočala varnejše načrtovanje.

Karmen Sadek Pučnik, predstavnica zadružništva: Izpostavila je vlogo zadrug kot mostu med kmeti in trgom. Zadruge dobro poznajo razmere na terenu, vendar imajo zaradi razdrobljene pridelave in majhnih količin omejeno pogajalsko moč na trgu. Opozorila je, da so slovenske odkupne cene mleka dolgoročno nižje od povprečja Evropske unije in precej nižje kot v Avstriji, kar zmanjšuje investicijsko sposobnost kmetij. Poudarila je tudi pomen zakonodajne nadgradnje organizacij proizvajalcev, da bi se lahko večje količine mleka združevale in bi se zadrugam okrepila pogajalska pozicija. Kot ključen ukrep je navedla prepoved prodaje pod lastno ceno.

Vinko But, predstavnik mlekarn oziroma mlečno predelovalne industrije: Poudaril je, da slovenske mlekarne še vedno vidijo slovensko mleko kot pomembno prednost na domačem trgu in da ni realnega interesa, da bi se od slovenskega mleka odmaknile. Po njegovem mnenju je prihodnost odvisna od tega, kako uspešno bo veriga znala potrošnikom predstaviti vrednost slovenskega porekla. Opozoril je na zaloge sirov in masla, počasno odzivanje borznih cen ter na potrebo po večji produktivnosti in konkurenčnosti mlekarn. Pri shemi Izbrana kakovost je ocenil, da je koncept dober, vendar je promocija preskromna in premalo prilagojena sodobnim komunikacijskim navadam. Kot ključna ukrepa je izpostavil državno podporo investicijam v tehnološko posodobitev ter bolj pravične odnose v verigi.

Jernej Rozina, predstavnik trgovine: Pojasnil je, da je lokalna proizvodnja za Mercator pomemben del ponudbe in razlikovanja od diskontnih trgovcev, vendar mora slovensko poreklo spremljati tudi primerna kakovost, zanesljiva dobava in konkurenčna cena. Opozoril je, da je slovenski potrošnik predvsem racionalen in cenovno občutljiv, pogosto nakupuje po akcijskih cenah ter hitro menja trgovca. Poudaril je, da je pri mlečnih izdelkih velik delež prodaje vezan na trgovske znamke, zato zgolj obstoječa označba Izbrana kakovost ni dovolj vidna. Predlagal je močnejšo, bolj enotno in opazno označevanje slovenskega mleka in izdelkov iz slovenskega mleka, da bi potrošnik lažje prepoznal domače poreklo in se zavedal pomena lastne izbire.

Skupni poudarki razprave:

• Slovenska mlečna veriga je dobro organizirana, vendar jo ogrožajo cenovna nihanja, nizke odkupne cene, visoki stroški in globalna konkurenca.

• Kmetje potrebujejo večjo predvidljivost, stabilnejše pogodbe in cene, ki dolgoročno pokrivajo stroške pridelave.

• Zadruge imajo pomembno vlogo pri povezovanju kmetov, vendar bi za večjo pogajalsko moč potrebovale močnejše povezovanje in ustreznejšo zakonodajno podporo.

• Mlekarne ostajajo vezane na slovensko mleko, vendar potrebujejo več investicij, večjo konkurenčnost in močnejšo skupno promocijo domačega porekla.

• Trgovci poudarjajo, da je potrošnik cenovno občutljiv, zato mora biti slovensko poreklo jasneje, enotneje in vidneje označeno.

• Shema Izbrana kakovost je prepoznana kot dobra osnova, vendar potrebuje nadgradnjo, več sredstev, boljšo komunikacijo in širšo uporabo, tudi pri trgovskih znamkah.

• Za dolgoročno stabilnost verige je potreben nacionalni oziroma panožni dogovor, ki bo povezal interese kmetov, zadrug, mlekarn, trgovcev, države in potrošnikov.

  
  

Branko Ravnik

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

#poročilo #trgovskeverige #Preskrbashrano #Varuhodnosovvverigipreskrbeshrano #nepošteneposlovneprakse #kmetijstvo #proizvodnjahrane