Zamenjaj znamko. Kaj pa odgovornost?
Foto: Hofer
Cena hrane ni edina vrednost. Hoferjeva kampanja odpira pomembno vprašanje: ali je pri nakupu hrane res pomembna samo cena ali tudi to, kdo izdelke razvija, proizvaja in zanje dolgoročno odgovarja?
V Delu je bil sredi oktobra objavljen prispevek o Hoferjevi akciji »Zamenjava znamk na testu«, v katerem trgovec poudarja, da lahko potrošniki z izbiro trgovskih blagovnih znamk občutno prihranijo, ne da bi pri tem žrtvovali kakovost.
Sporočilo je privlačno in razumljivo. V času visokih življenjskih stroškov si vsak potrošnik želi kakovostne izdelke po najnižji možni ceni. Toda pri hrani cena ni edino merilo vrednosti.
Cena izdelka ne vključuje le surovin in proizvodnje. V njej so zajeti tudi razvoj izdelka, raziskave, inovacije, sistemi zagotavljanja kakovosti, sledljivost ter odgovornost proizvajalca do potrošnikov in poslovnih partnerjev. Za prepoznavnimi blagovnimi znamkami stojijo podjetja, ki vlagajo v znanje, nova delovna mesta in dolgoročni razvoj izdelkov, pogosto v tesnem sodelovanju s slovenskimi pridelovalci in dobavitelji.
Primerjave med trgovskimi in proizvajalčevimi blagovnimi znamkami lahko pokažejo razliko v končni ceni, ne povedo pa celotne zgodbe o razlogih zanjo. Na eni strani so podjetja, ki razvijajo in gradijo lastne blagovne znamke, na drugi strani pa trgovske blagovne znamke, pri katerih trgovec določa specifikacije izdelka, izbira proizvajalca in izdelek trži pod svojim imenom.
Ob tem ne smemo spregledati, da imajo trgovci pomemben vpliv na oblikovanje cen v celotni verigi preskrbe s hrano. Zaradi svoje pogajalske moči določajo nabavne pogoje, vplivajo na izpostavljenost izdelkov na policah in oblikujejo cenovno politiko posameznih kategorij. Zato odgovornosti za višino cen ni mogoče pripisovati zgolj proizvajalcem.
Če se konkurenčnost presoja predvsem skozi pritisk na nižje cene, se lahko dolgoročno zmanjšajo vlaganja v razvoj izdelkov, posodobitev proizvodnje in sodelovanje z lokalnimi dobavitelji. Posledice se ne pokažejo takoj na trgovski polici, temveč šele čez leta v manjši inovativnosti, šibkejši domači proizvodnji in večji odvisnosti od globalnih trgov.
Kaj pa namesto ceneje, preudarneje?
Spodbujanje nakupnih odločitev predvsem na podlagi nizke cene lahko prinaša tudi manj zaželene učinke. Nižji zaslužek na posamezen izdelek se namreč pogosto nadomešča z večjim obsegom prodaje, kar spodbuja večjo potrošnjo. Zato ni vedno najpomembnejše vprašanje, ali je izdelek nekaj centov cenejši, temveč ali ga potrošnik dejansko potrebuje.
Preudarnost pri nakupu je lahko za gospodinjstvo enako pomembna kot nizka cena. Nepremišljeni nakupi zaradi privlačnih akcij in obljubljenih prihrankov lahko na koncu pomenijo višji skupni strošek ter več odpadne hrane. Resnični prihranek zato pogosto ne nastane pri izbiri najcenejšega izdelka, temveč pri premišljenem načrtovanju nakupov in porabe.
Potrošniki potrebujejo primerjave cen in kakovosti, vendar to ni dovolj. Potrebujejo tudi jasne informacije o izvoru surovin, načinu proizvodnje ter vplivu nakupnih odločitev na celotno prehransko verigo. Le tako lahko sprejemajo resnično informirane odločitve.
Razprava o hrani zato ne bi smela biti zgolj vprašanje, kateri izdelek je danes cenejši. Gre za vprašanje, kakšno prehransko verigo želimo imeti jutri: takšno, ki temelji zgolj na najnižji ceni, ali takšno, ki poleg dostopnosti spodbuja tudi razvoj, inovacije, lokalno proizvodnjo in dolgoročno prehransko varnost.
Stanja in trendov ni mogoče spreminjati čez noč. V sedanjih razmerah je najbolj realen model sobivanje proizvajalskih in trgovskih blagovnih znamk. Obe imata pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopne in kakovostne hrane. Ključno pa je, da potrošnik pri izbiri ne presoja zgolj cene, temveč tudi širšo vrednost izdelka in njegov vpliv na prehransko verigo.
Vprašanje ni le, koliko za hrano plačamo danes, temveč tudi, ali bo prehranska veriga dovolj odporna, da nam bo kakovostno in varno hrano zagotavljala tudi jutri.
Opomba:
Stališča v zapisu so izključno mnenje Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Branko Ravnik
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
Comments